Reka Iška, ki s pritoki priteče z Bloške planote, je zarezala od 300
do 400 metrov globoko sotesko, ki je najostrejša naravna razmejitev
dveh slovenskih pokrajin, Dolenjske in Notranjske. Dolomitni kanjon je
zelo slikovit, bregovi ponujajo pravo botanično zakladnico, čista reka
premaguje skalne ovire v slapovih in slapiščih, občasno pa zastane v
vabljivih tolmunih. Od gostišča vodi po levem bregu evropska pešpot
E-6, ob koncu udobne steze pa je za nadaljevanje po pešpoti treba
prebroditi nekaj metrov hladne vode. Če ostanemo na levem bregu, nas
označena, a strma pot popelje do ostankov partizanske bolnišnice
Krvavice.
Iški Vintgar je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v okolici
Ljubljanskega barja, soteska Iške pa je že v začetku 20. stoletja
dajala zatočišče »ljubljanskim gozdovnikom«, ki so v naivnem poskusu
vrnitve k naravi pustili mestno življenje, častili sonce, nabirali zeli
in živeli v preprostih zaklonih.
Koristna predstavitev, ravno prav informacij. Še dobro, da tale stran obstaja, kajti stran o Iškem vintgarju na www.slovenia.info je prava sramota. Ah, še to ... ocene tam - razumljivo - sploh ni mogoče oddati
Novice 
