Opazovanje sledov je zelo zabavno, poučno, pa tudi zapleteno in skrivnostno početje. Zagledaš se v neko podrobnost in skušaš spoznati njeno zgodbo. Lahko te nagovori javorov list na tleh, in že se oziraš za drevesom, na katerem je bil morda pripet. Pozimi so na snegu sledovi še bolj očitni, saj snežna odeja z eno potezo prekrije vse preteklo dogajanje. Na njej se rišejo tekoči dogodki kot na praznem listu papirja. Podobna je časopisu, kjer preberemo aktualne novice, potem pa pozabimo nanj.
A sledovi ne pišejo samo časopisov, ampak tudi knjige. In to kakšne!
Zgodbe, ki segajo milijone let v preteklost. Poglejmo si eno izmed njih
na Idrijskem. Ta del Slovenije sodi namreč med geološko najbolj
dramatična območja naše domovine. Ob Idrijski prelomni coni se
spoprijemajo tektonske sile in krojijo obličje zemlje, mi pa si bomo na
Medvedjem Brdu nad Godovičem pogledali le eno zanimivost.
Na robu
travnika je pri skupini hiš na zahodnem robu Medvedjega Brda ob poti
manjša skalnata uravnava. Na prvi pogled nič posebnega, slikovito
razbrazdan dolomit z nekaj vdolbinami. Za kaj več je potrebna pomoč
strokovnjaka, ki s svojim znanjem in izkušnjami zmore tudi iz takšnih
drobcev prepoznati zgodbo. Geologi so ugotovili, da je dolomitna golica
nastajala v zgornjem triasu pred kakšnimi 220 milijoni let. Takrat je
bila pokrajina Medvedjega Brda popolnoma drugačna, najverjetneje je
bila tod morska obala z bujnim tropskim rastlinstvom, razen plazilcev
pa tedaj ni bilo večjih kopenskih živali. V mehkem morskem blatu so se
ohranile stopinje dvonogega kuščarja in okamnele v dolomitno sliko, ki
jo po vseh teh milijonih let lahko občudujemo še danes. Na dolomitnem
izdanku je šest kroglastih odtisov stopal. Marsikdo se ob pogledu nanje
nasmehne, češ, domišljija ljudi nima meja! Morda res, vendar kako bi
sicer lahko pojasnili, da so odtisi zelo podobne velikosti in med seboj
oddaljeni v pravilnih razdaljah – približno 32 cm. Sicer pa odtisi
vendarle niso tako dobro ohranjeni, da bi omogočali še kakšne nadaljnje
podrobnejše razlage. Pogosto je slišati, da je na Medvedjem Brdu
moč videti dinozavrove sledi. Vendar pripadajo okamnele stopinje
kuščarjem, predhodnikom dinozavrov, ki so kasneje dajali pečat
zemeljskemu srednjemu veku in pred kakimi 65 milijoni let izumrli.
Domačini
že od nekdaj poznajo odtise in jih imenujejo »medvedove tace«. Ko smo
že pri medvedjih imenih: pravijo, da kraj najverjetneje ni poimenovan
po medvedih, ampak vodah, ker je naselje postavljeno med vodami
(medvodje) – na razvodnici med Črnim in Jadranskim morjem. Obisk
okamnelih sledov je le vaba, da obiščemo kraje, kamor sicer verjetno ne
bi zašli. Ko smo že v Medvedjem Brdu, si lahko ogledamo ta zanimiv in
razgleden kraj, se sprehodimo po slikoviti okolici in dodamo k izletu
še kakšno znamenitost, kot na primer Divje jezero pri Idriji. Tudi
mi, v razvitem svetu, puščamo sledove, žal zelo velike. Živimo namreč
prek svojih zmožnosti, na račun drugih ljudi in drugih živih bitij. Ta
objestnost, da zmoremo vse, spominja na gradnjo Babilonskega stolpa in
nakazuje tudi najbolj verjeten konec naše zgodbe o »uspehu«. Nujno je
spreobrnjenje, kaže ga svetloba upanja v tistega, ki je svet že
odrešil.
Dostop: Zapeljemo
se do Logatca in nadaljujemo proti Idriji. V središču Godoviča zavijemo
proti Medvedjemu Brdu. Na začetku razloženega naselja (3200 m od
križišča v Godoviču) zavijemo ostro levo proti kmetiji Pesek (okoli 800
m), kjer so razgaljene triasne kamnine z odtisi. Svetujemo vam, da za
natančno lokacijo povprašate domačine.
Novice 
