Opazovanje sledov je zelo zabavno, poučno, pa tudi zapleteno in skrivnostno početje. Zagledaš se v neko podrobnost in skušaš spoznati njeno zgodbo. Lahko te nagovori javorov list na tleh, in že se oziraš za drevesom, na katerem je bil morda pripet. Pozimi so na snegu sledovi še bolj očitni, saj snežna odeja z eno potezo prekrije vse preteklo dogajanje. Na njej se rišejo tekoči dogodki kot na praznem listu papirja. Podobna je časopisu, kjer preberemo aktualne novice, potem pa pozabimo nanj.
A sledovi ne pišejo samo časopisov, ampak tudi knjige. In to kakšne! Zgodbe, ki segajo milijone let v preteklost. Poglejmo si eno izmed njih na Idrijskem. Ta del Slovenije sodi namreč med geološko najbolj dramatična območja naše domovine. Ob Idrijski prelomni coni se spoprijemajo tektonske sile in krojijo obličje zemlje, mi pa si bomo na Medvedjem Brdu nad Godovičem pogledali le eno zanimivost.
Na robu travnika je pri skupini hiš na zahodnem robu Medvedjega Brda ob poti manjša skalnata uravnava. Na prvi pogled nič posebnega, slikovito razbrazdan dolomit z nekaj vdolbinami. Za kaj več je potrebna pomoč strokovnjaka, ki s svojim znanjem in izkušnjami zmore tudi iz takšnih drobcev prepoznati zgodbo. Geologi so ugotovili, da je dolomitna golica nastajala v zgornjem triasu pred kakšnimi 220 milijoni let. Takrat je bila pokrajina Medvedjega Brda popolnoma drugačna, najverjetneje je bila tod morska obala z bujnim tropskim rastlinstvom, razen plazilcev pa tedaj ni bilo večjih kopenskih živali. V mehkem morskem blatu so se ohranile stopinje dvonogega kuščarja in okamnele v dolomitno sliko, ki jo po vseh teh milijonih let lahko občudujemo še danes. Na dolomitnem izdanku je šest kroglastih odtisov stopal. Marsikdo se ob pogledu nanje nasmehne, češ, domišljija ljudi nima meja! Morda res, vendar kako bi sicer lahko pojasnili, da so odtisi zelo podobne velikosti in med seboj oddaljeni v pravilnih razdaljah – približno 32 cm. Sicer pa odtisi vendarle niso tako dobro ohranjeni, da bi omogočali še kakšne nadaljnje podrobnejše razlage.
Pogosto je slišati, da je na Medvedjem Brdu moč videti dinozavrove sledi. Vendar pripadajo okamnele stopinje kuščarjem, predhodnikom dinozavrov, ki so kasneje dajali pečat zemeljskemu srednjemu veku in pred kakimi 65 milijoni let izumrli.
Domačini že od nekdaj poznajo odtise in jih imenujejo »medvedove tace«. Ko smo že pri medvedjih imenih: pravijo, da kraj najverjetneje ni poimenovan po medvedih, ampak vodah, ker je naselje postavljeno med vodami (medvodje) – na razvodnici med Črnim in Jadranskim morjem.
Obisk okamnelih sledov je le vaba, da obiščemo kraje, kamor sicer verjetno ne bi zašli. Ko smo že v Medvedjem Brdu, si lahko ogledamo ta zanimiv in razgleden kraj, se sprehodimo po slikoviti okolici in dodamo k izletu še kakšno znamenitost, kot na primer Divje jezero pri Idriji.
Tudi mi, v razvitem svetu, puščamo sledove, žal zelo velike. Živimo namreč prek svojih zmožnosti, na račun drugih ljudi in drugih živih bitij. Ta objestnost, da zmoremo vse, spominja na gradnjo Babilonskega stolpa in nakazuje tudi najbolj verjeten konec naše zgodbe o »uspehu«. Nujno je spreobrnjenje, kaže ga svetloba upanja v tistega, ki je svet že odrešil.
Dostop:
Zapeljemo se do Logatca in nadaljujemo proti Idriji. V središču Godoviča zavijemo proti Medvedjemu Brdu. Na začetku razloženega naselja (3200 m od križišča v Godoviču) zavijemo ostro levo proti kmetiji Pesek (okoli 800 m), kjer so razgaljene triasne kamnine z odtisi. Svetujemo vam, da za natančno lokacijo povprašate domačine.