Doma Izleti Izleti Vilenica – svet svetlobe in teme

Vilenica – svet svetlobe in teme

Vilenica - svet svetlobe in temeKraški svet ima dve izraziti podobi: površinsko in podzemeljsko. Ko proti zimi listi ruja postopoma izgubijo plameneče rdečo barvo, postane pokrajina pusto rjava. Čez kamnite ograde pogosto zapiha ledeno mrzla burja. Če prej ne, potem je to čas, ko nas kraško podzemlje vabi v svoje nedrje. Tu je temperatura vse leto približno enaka, pozimi v nasprotju z mrzlo zunanjostjo prav prijetno topla. Tudi burja nam tu ne bo prišla do živega.

Vilenica - svet svetlobe in temeZa apnenčast svet med Sežano in Lokvami, pravimo mu tudi Sežanski kras, je značilna izredna gostota jam. Tu je apnenec zelo čist, kar tudi pomeni, da ga voda zlahka raztaplja. Zaradi hitrega širjenja navpičnih razpok in udorov so nastala brezna, podzemna reka pa se je umikala vedno globlje. V nekdanjih rovih je kapljajoča voda izdelala čudovito kapniško okrasje najrazličnejših oblik in barv, vode Reke, ki ponikne v Škocjanskih jamah, pa tečejo kakih 250 do 300 m pod površjem.

Vilenica - svet svetlobe in temeKljub veliki gostoti si lepot jam Sežanskega krasa ni preprosto ogledati. Vhodna brezna so dovolj velika ovira za običajnega obiskovalca. Izjema je že več stoletij jama Vilenica pri Lokvi oz. v bližini Lipice, zato lahko obisk jame povežete z ogledom kobilarne.

Vilenica - svet svetlobe in temeKer se v mrzlih dneh iz vhodnega brezna dviga meglen steber toplega jamskega zraka, so to dejstvo ljudje povezovali s plesom vil – in te zgodbe so botrovale imenu jame. Danes na vilinski ples spominjajo skulpture Marka Pogačnika, vklesane v kraške skale. Jama je dolga okoli 1300 m in 179 m globoka, za turistični obisk pa je opremljenih 390 metrov.

Vilenica - svet svetlobe in temeJamo so domačini poznali in obiskovali že pred stoletji, v 15. stoletju pa so se vanjo zatekali pred turškimi vpadi. Ko je bila v 17. stoletju Vilenica na posestvu Petačev, so lastniki v vhodnem delu prirejali plesne zabave, po letu 1770 pa so nadelali turistično pot. Jamo je obiskal znani naravoslovec Balthasar Hacquet (1778), vendar je zaslovela predvsem potem, ko so jo začele obiskovati kronane glave: kralj Ferdinand (1790), cesar Leopold II. (1790 in 1791), cesar Franc I. (1816), saški kralj Friderik II. (1836). Potem je zanimanje za Vilenico nekoliko upadlo, saj se je obisk usmeril predvsem v Divaško, Postojnsko jamo in Škocjanske jame. Po drugi svetovni vojni je bila jama zapuščena, pot nevzdrževana, vhod pa odprt, zato so bili kapniki v nekaterih delih poškodovani. Leta 1961 so skrb za jamo prevzeli jamarji iz Sežane. Od tedaj se je za Vilenico začelo novo obdobje. Z zagrizenim prostovoljnim delom so uredili dostop v jamo kakor tudi poti v jami, zgradili so jamarski dom (1975) in napeljali električno osvetlitev. 

Še posebej je postala Vilenica slavna, ko so leta 1980 v jami prvič priredili večer slovenskih književnikov. Dogodek je prerasel leta 1986 v mednarodno srečanje pesnikov in pisateljev iz vse Evrope in ob tej priložnosti podeljujejo veliko nagrado vilenice in priznanje kristal vilenica.

Vilenica - svet svetlobe in temeVsak obisk jame je neposredno doživetje teme, ki onesposobi naš vid, čutilo, na katerega se najbolj zanašamo. Nenadoma ostanemo sami s seboj sredi gluhe črnine. V negotovosti se sprostijo vsi naši strahovi. Tedaj si želimo luči, saj smo otroci luči. In ko je jama razsvetljena, pa četudi s šibko baterijsko svetilko, pred nami zažarijo barvite lepote najrazličnejših oblik. Izkaže se, da ni bilo nikjer razlogov za strah. S podobnim zaupanjem moramo tudi hoditi skozi temine življenja v luči. Ne le, da laže najdemo pravo pot, ampak da zmoremo odvreči dela teme, se torej odločati za svetlobo in ne popustiti strahu negotovosti teme.

Dostop: 
Iz Sežane mimo Lipice proti Lokvi (ali iz Lokev proti Sežani). Kažipoti nas usmerijo do jamarskega doma, kjer je parkirišče, pri domu pa se dogovorimo za vodeni obisk jame.

Objave iz iste kategorije: