Slovenija se, sorazmerno
z velikostjo, ne more ponašati z naravnimi znamenitostmi izjemnih razsežnosti.
To velja tudi za jezera. Jezero Ontario v Severni Ameriki je na primer po
površini le malo manjše od naše države, medtem ko je največje jezero na svetu,
Kaspijsko jezero, kar osemnajst in polkrat večje od Slovenije! A to ne more
biti razlog, da ne bi obiskovali slovenskih jezer, saj skrivajo marsikatero
zanimivost. Spoznajmo eno najmanjših in najbolj skrivnostnih jezer - Divje
jezero pri Idriji.
V bistvu je to kraški
izvir, ujet v skalnem amfiteatru kot jezerce.
Ogled začenjamo na
parkirišču takoj za mostičem čez bojda najkrajšo slovensko reko Jezernico, ki
teče iz Divjega jezera in se že po 55 m izliva v Idrijco. Na parkirišču so
pojasnjevalne table, na katerih so povzeti bistveni podatki o geologiji in
hidrologiji jezera, ki je že od leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od
leta 1993 pa je del krajinskega parka Zgornja Idrijca.
Po kratkem vzponu se pot
prevesi proti jezerski kotanji, od treh strani obdani s strmimi stenami. Pod
nami je vodno očesce - Divje jezero, prav nasproti pa zagledamo v steni šolski
primer preloma. Morda nam ta podoba pomaga razumeti nastanek jezera, ko si laže
predstavljamo velike sile ob premikih plasti v tem delu geološko zelo nemirne
Idrijske prelomne cone. Ob prelomu je nastala jama, iz katere vre voda, ki se
zbira na godoviški planoti. Kadar je veliko vode, izvira s takim pritiskom, da
se na sredi jezera pojavi stožec, krožna pot ob jezeru pa je poplavljena.
Dno jezera se torej
nadaljuje v potopljen jamski rov, ki se poševno spušča v skalnato drobovje. Do
leta 1995 so raziskali jamo do globine 124 m, kar je slovenski rekord v jamskem
potapljanju. Toda to še ni konec jame in nadaljevanje je še vedno zavito v
skrivnost.
Takšne vrste kraških
izvirov imenujemo po provansalskem naselju Vaucluse vokliški tip izvira. Divje
jezero je miniatura 'originalnega' izvira, ne le po velikosti, ampak tudi po
turističnem obisku.
Med botaničnimi
posebnostmi Divjega jezera je vsekakor treba omeniti kranjski jeglič (Primula carniolica), saj je to rastlina,
ki raste samo v Sloveniji. Rdeče vijoličaste cvetove na vitkih steblih lahko
konec aprila in v začetku maja brez težav opazujemo na stenah okoli jezera.
Divje jezero sodi v
sklop številnih drugih zanimivosti, ki jih ponuja Idrija z okolico. Tisočletno
izkoriščanje živega srebra je dalo temu področju tudi svojevrsten kulturni in
zgodovinski pečat. Danes lahko še vedno po številnih ohranjenih podrobnostih
zaslutimo nekdanjo moč in pomen Idrije, zlasti za slovensko naravoslovje, saj
so tu delovali ali Idrijo obiskovali nekateri najvidnejši naravoslovci 18.
stoletja. Mestni muzej iz Idrije je marsikatero znamenitost otel pozabi in
propadu, tako si lahko ogledamo znamenite zapore ali klavže, vodno kolo Kamšt
in podoživimo sloviti idrijski rudnik v za obisk opremljenem Antonijevem rovu.
Ob Divjem jezeru smo še
vedno dovolj oddaljeni od turističnega vrveža in trušča, da lahko podoživljamo
mir in skrivnostnost. Rahlo temačno okolje skalnega kotla s smaragdnim
očescem brez dna bo morda zaigralo na skrite strune naše duše. Mene skoraj
redno preveva občudovanje do jamskih potapljačev. Pa ne toliko zaradi njihovega
nespornega poguma potopiti se v temno, mrzlo in mokro negotovost, ko veš, da se
lahko vrneš le po isti poti, ko moraš preračunati, da ti ostane dovolj zraka za
postopno prilagajanje zunanjemu pritisku in da ne smeš narediti nobene napake.
Občudujem jih predvsem zaradi prepričanja, jasne želje, da odrinejo na globoko,
v neznano. Ko bi premogel takšno silno prepričanje v veri, da bi se z vsemi
sposobnostmi pognal na globoko, z mirnostjo, ki jo prinaša gotovost upanja, s
prepričanostjo v cilj. Potem bi bil podoben tistemu, ki je našel zaklad na
njivi in je prodal vse, da bi njivo kupil. Tako pa vsaj z eno nogo radi
ostajamo (za vsak primer!) na navidezno varnem površju. Očitno nas veselo
oznanilo ni prepričalo, da bi se potopili v neskončne globine veselja!
Dostop: Iz Godoviča proti Idriji; pri
odcepu pri Podroteju zavijemo namesto desno proti Idriji, levo ob desnem bregu
Idrijce do parkirišča pri Divjem jezeru.
