Krajinski park obsega pokrajino na zahodnem delu Slovenije, kjer se Dinarsko gorstvo Balkana dotika Vzhodnih Alp in kjer kras prehaja v predalpsko hribovje. Lahko bi rekli, da leži med Julijskimi Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu. Teren je zelo razgiban, z ozkimi globokimi dolinami, ponekod prave tesni, pobočja se zarezujejo v pokrajino in se spuščajo do globokih dolin Idrijce, Belce in njunih pritokov. Padavine so pogoste, v osrčju parka pade tudi nad 3000mm padavin na m2. Prav velika količina vode je pripomogla, da se je nekdaj planotast svet preoblikoval v razčlenjeno pokrajino strmih pobočji nad ozkimi dolinami. Zadostne količine vode v času rasti pa hkrati omogočajo bujno vegetacijo.
Prostrani gozdovi in težje dostopni predeli nudijo
primeren življenjski prostor mnogim, tudi že ogroženim živalskim in
rastlinskim vrstam. Botanično so najbolj zanimivi predeli okrog Divjega jezera, Sončnega roba in Hudega polja.
Raznolikost okolja na razmeroma majhnem prostoru se odraža z veliko
številčnostjo živalskih vrst od katerih je bolje raziskana in
spremljana le lovna divjad, dobro pa so poznane tudi ptice .
Porečje zgornje Idrijce od mesta Idrije do njenega izvira v
grobem predstavlja meje parka. Meja poteka večinoma po razvodju,
celotna površina parka obsega 4230 ha, od tega je kar 4105 ha razmeroma dobro ohranjenih in zdravih gozdov,
tako ta svet spada med najbolj gozdnata in najbolj namočena področja v
Sloveniji in neposredni okolici. Neporaščene so le bližine domačij in
nekatere brežine vodotokov, ter seveda zelo strma in ponekod skalnata
pobočja. Najnižja točka je na delu parka, ki sega v mesto Idrija
-320 m, pod Golaki pa doseže že višino 1450 nad morjem, kar je še ena
značilnost, ki pripomore k raznolikosti in pestrosti parka. Tudi z
geološkega vidika je področje zelo zapleteno in neenovito o čemer
pričajo številna bogata nahajališča fosilov.
Pod Sončnim robom nad Hudim poljem so opazni morenski nasipi zapuščina
ledenih dob v teh krajih. V parku je prisoten globoki kras, katerega
najznamenitejši predstavnik je Divje jezero, V zahodnem delu pa
naletimo na osamljeni kras, z manjšimi brezni, vrtačami in ostalimi
kraškimi pojavi.
Prebivalcev je okoli 200,
živijo v sožitju z okoljem v osrednjem delu, kjer se glavna dolina ob
sotočju Idrijce in Belce nekoliko razširi in na višje ležečih sončnih
pobočjih. Sicer pa so bila področja zgornje Idrijce dolgo nenaseljena.
Na prevalu med dolino Idrijce in dolino Trebuše se nahaja pozno antični
zid iz 3. in 4. st n.št., ki je varoval prehod med dolinama. Šele po
odkritju živega srebra v Idriji se je začelo aktivnejše poseljevanje
tega prostora, potrebe rudnika po lesu so bile velike, izkoriščala so
se ogromna gozdna bogastva in moč voda. Danes si lahko v krajinskem
parku ogledamo nekaj izjemnih tehniških spomenikov, od velikega vodnega
kolesa ob vstopu v park , pa do mogočnih vodnih pregrad v samem osrčju
parka.
V zadnjih dveh letih druge svetovne vojne je na težko
dostopnih predelih delovala bolnišnica v kateri je bilo oskrbovanih
okrog 1600 ranjencev.
V samem parku so se še vedno ohranila področja naravnih rezervatov kamor človek še ni posegel.
Najlažji dostop je s smeri mesta Idrije
Ogleda vredni so naslednje znamenitosti:
Kamšt ( največje leseno kolo v evropi )
Rake ( 2500 m dolg vodni kanal iz 16 st.- odlična sprehajalna pot )
Divje jezero ( muzej v naravi, izjemen kraški izvir s 50m kratko Jezernico )
Klavže ( vodne pregrade, 18st., imenovane tudi slovenske piramide )
Novice 
