Da se kronana glava vzpne na hrib, mora biti tehten razlog. In da se kronana glava vzpne prav na določen vrh v okolici obrobnega mesteca Avstro-Ogrskega cesarstva, mora biti razlog res zelo tehten. Zakaj se je torej Friderik II Avgust, saški kralj, dne 14. maja 1838 s svojim dvorom vzpel prav na vrh Polhograjske Gore?
Saški kralj se je zelo zanimal za rastline, zato je spremljal botaničnaodkritja in na svojih potovanjih ogledoval rastlinske retkosti. Tako ni prezrl vznemirljive novice, da so v okolici Ljubljane odkrili novo vrsto volčina. Leta 1837 je neki domačin prinesel grofu Blagayu, ki je imel graščino v Polhovem Gradcu lepo dišečo rastlino. Grof jo je pokazal kustosu deželnega muzeja, znanemu naravoslovcu Henriku Freyerju. Ta je rastlin opisal in imenoval po Blagayu. Najdba tako slikovite rastline z zimzelenimi listi in socvetjem opojno dišečih cvetov smetanove barve, je močno odjeknila v znanstvenem svetu. Kako je lahko bila tako lepa rastlina znanosti prikrita? Kasneje se je sicer izkazalo, da je rastlina pogostna na Balkanskem polotoku tja do Romunije in da pri nas uspeva le na skrajni severozahodni meji razširjenosti, a blišča prvega odkritja to ni zasenčilo.
To je bil torej vzrok, da je Friderik Avgust prišel na nenapovedan obisk h grofu Blagayu in se z vsem dvorom vzpel na Goro, da bi "lastnoročno nabiral bledo dafno". Tako je pisalo v poročilu o obisku, kjer je omenjeno tudi, da je kralj strmino dobro zmagoval, italijanskega konzula Sartorija pa so morali pri spusti podpirati.
Kraljev obisk je sprožil mnogo ugibanj med domačini. Tudi ti so bili prepričani o tehtnem vzroku tega dogodka. Seveda je bila kraljeva ljubezen do cvetja med manj verjetnimi možnostmi. Nekateri so domnevali, da ima rastlina gotovo skrivnostno zdravilno moč. A Blagayev volčin ni nič manj strupen od drugih predstavnikov tega rodu, zato po nekaj primerih hudih zastrupitvah niso več verjeli v zdravilnost rastline.
Gotovo pa je saški kralj močno dvignil pomen Blagayevemu volčinu, postal je slavna botanična redkost, zato tudi cenjena. In kot se hitro dogodi cenjenim in redkim zadevam – ogrožen, saj so ljudje hoteli imeti tako znamenito rastlino v šopku ali na svojem vrtu. Zato ne preseneča, da se je že leta 1898 znašel Blagayev volčin skupaj s planiko na prvem seznamu zavarovanih rastlin na Kranjskem.
Rastlini je kraljevi obisk prinesel novo ime – kraljeva roža, ob vznožju pa je na začetku vzpona na Goro grof Blagay dal postaviti obelisk v spomin na kraljevi obisk.
Če se bomo konec aprila ali v začetku maja, ko rastlina cveti, odpravili na Goro ali nahajališča v okolici, seveda predvsem upoštevajmo, da je volčin zavarovan in ga le občudujmo. Predvsem zaradi zaraščanja rastišč in nabiranja v preteklosti, muflonov je volčin na svojem klasičnem nahajališču redkejši, zato ga je morda laže obiskati na katerem od drugih nahajališč (Igale, okolica Vrhnike, Trebušica, Kopitnik). A izlet na Goro, do cerkvice sv. Lovrenca, je vseeno posebno doživetje. V tem času lahko uživamo v prekipevajočem obilju pomladnega cvetja in svežini, ki sili iz razpirajočih se bukovih popkov.
Blagayev volčin nam kaže, da so lahko razlogi za odločitve kraljev zelo preprosti in življenjski. Tudi Jezusova kraljevska vloga, da nas odreši in privede v novi Sion, je tako neverjetno preprosta, da se upira našim predstavam o kraljevskem posegu, ki naj bi bil poln blišča in osupljivih, čudežnih preobratov. V teh pričakovanjih je bila srčika težav Jezusovih učencev, izraelskega ljudstva in je sedaj seveda tudi nas samih. Bog nas ne rešuje, ker bi nas potreboval, ampak ker nas ima rad. Vzljubimo ga tudi mi ob vsakem delčku stvarstva.
Dostop:
Iz Ljubljane do Polhovega Gradca, skozi trg proti Črnemu vrhu do obnovljene graščine grofa Blagaya. Ob vznožju Gore se pri čebelarskem domu začne markirana pot, ki nas v eni uri strmega vzpona privede do cerkve sv. Lovrenca na vrhu.