Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Križa
Med božjepotnimi cerkvami na Notranjskem ima posebno mesto Križna gora v župniji Stari trg pri Ložu. Sem so od nekdaj radi zahajali Dolenjci, Notranjci in Primorci. 856 metrov visok hrib nad Ložem je bil naseljen že v davnini. Kot izredna razgledna točka je imel pomemben strateški položaj. Tu je bilo prazgodovinsko gradišče, pozneje pa antična naselbina. O njima govore številne najdbe in 135 metrov dolg zid na severni strani hriba. Sem so se zatekali v burnih letih 15. in 16. stoletja Notranjci pred roparskimi Turki.
Zaradi dolge in razgibane zgodovine je težko ugotoviti, kdaj in zakaj je tu nastala božja pot. Prav gotovo so že v pozni antični dobi tod živeli kristjani in morda imeli svojo cerkev. Naši predniki pa so si še posebej radi postavljali cerkvice vrh hribov, da bi bili bliže Bogu in bi v njih imeli varno zatočišče v nevarnostih. Po ljudskem izročilu je bil na mestu, kjer stoji sedanja cerkev, postavljen velik križ. Postavili so ga zato, ker je neki pastir pri iskanju ovac v grmu našel križ. Ob njem so se zbirali pobožni ljudje k molitvi. Ko je leta 1526 vsaka cerkev na Kranjskem morala dati dragocenost kot davek za boj proti Turkom, je omenjena tudi križnogorska. To dokazuje, da je stala že pred tem letom. Valvasor jo omenja kot majhno cerkev sv. Križa.
Sedanja cerkev je nastala po prihodu župnika Andreja Telbana v Stari trg. Leta 1743 je postavil kapelice križevega pota, zato je božja pot še bolj zaživela. Leta 1745 se je obrnil na oglejskega patriarha s prošnjo, da dovoli postaviti večjo cerkev. Devetega avgusta 1767 je bila nova cerkev posvečena. Največje bogastvo, ki so ga takrat dali vanjo, pa so ob baročni opremi slike baročnega slikarja Fortunata Berganta. Zaradi teh slik, v katerih je pretresljivo upodobil Kristusovo trpljenje, je Križna gora znana širom po naši domovini in še zunaj njenih meja.
O romanjih na Križno goro je več poročil. Najbolj zanimivo je prebrati Romarske bukvice križnogorskega organista Repovža. Vanje je zapisal pesmi, ki jih je sam zložil in so se pele samo na Križni gori. Romarske bukvice so pomemben literarni spomenik. Vanj je zapisal tudi tole: “Romar lubi, bolnik tudi, pridi sem pod sveti Križ, te zagvišam, de boš vslišan, prosi vse, karkul želiš.” Na Križni gori je bila ustanovljena tudi bratovščina Jezusovega smrtnega boja in Žalostne Matere božje. Njeni člani so se priporočali umirajočemu Jezusu za srečno zadnjo uro. Tudi danes so romarski shodi na Križni gori dobro obiskani. Ob vsakem času pa boste ob lepem razgledu nagrajeni z lepoto Notranjske.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Stari Trg pri Ložu
Pot na Ulako 5
1386 Stari trg pri Ložu
Telefon: (01) 705 89 60
Dostop: z avtom do Sv. Ane ali po kolovozni poti do vrha.
Glavni romarski shodi: 5. postna nedelja, 5. velikonočna nedelja, binkošti, nedelja po sv. Ani (26. julij), povišanje su. Križa (14. september), sv. Luka (18. oktober).
[wpgmza id=”5″ marker=”154″ zoom=”11″]