Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Vida
V Strehovcaj je v nekšnem logi lesen križ. Poleg njega je studenec z najboušov vodov. Na den sv. Vida prihaja sem vnoužica romarov. Kantor zaspevle nekaj cerkvenih pesni, nato pa kühajo, pečejo, odavlejo krüh, pogače in žganico. Glavno pa je, da si romarje umijejo v imenüvanom studenci sv. Vida oči, obraz ali pa tudi celo glavo. Trdo so osvedočeni, da jih več ne bodo bolele ne oči, obraz, ne glava.” Tako preprosto in domače je leta 1828 kronist opisal dogajanje v Bukovniškem gozdu pri Strehovcih v sedanji župniji Bogojina v Prekmurju. Od takrat se ni veliko spremenilo v pobožnosti in prepričanju ljudstva, ki prihaja k studencu sv. Vida na Vidovo žegnanje. Le nekaj je drugače: tam sedaj stoji lepa kapela. Leta 1827 so se Strehovčani s svojim župnikom Štefanom Benkovičem potegovali pri sombotelskem škofu, naj jim da dovoljenje, da lahko v bližini studenca na svojem svetu postavijo kapelo v čast sv. Vidu. Naslednje leto, ko je nastal zgornji zapis, pa so že pozidali kapelico, ki stoji še danes.
Strehovci so vas, ki leži v ravnici pod Strehovskim bregom z vinskimi goricami in s prostranim Bukovniškim gozdom, kjer je tudi jezero z istim imenom. Domačini so, kot je verjeti zapisu izpred sto osemdesetih let, že od nekdaj radi zahajali na kraj v gozdu, kjer je izviral studenec in je ob njem stal križ. Vrelec naj bi, po pripovedovanju ljudi, poznali že menihi in ga vestno uporabljali. Pripisovali so mu zdravilne lastnosti. Morda so že menihi spodbudili domačine, da so se zbirali na vidovo ob izviru in obhajali proščenje, četudi še ni bilo cerkve ob vrelcu. Priznati je treba, da je v Sloveniji še danes malo proščenj, kjer bi se zbralo na taki slovesnosti toliko ljudi kakor v Bukovniškem gozdu pri sv. Vidu. Pravijo, da se jih več v Prekmurju zbere samo še na veliki šmaren pri Marijini cerkvi v Turnišču.
Kapelica sv. Vida je skromna stavba. V njej se lahko zbere le petnajst ljudi, zato imajo vse večje slovesnosti na prostem. Notranjščina je tudi preprosto, a domače okrašena in opremljena. Na lesenem oltarnem podstavku s tabernakljem stoji kip zavetnika sv. Vida, ob njem pa sta kipa Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ki sta posebej v časti pri naših ljudeh v Prekmurju, saj skorajda ni domačije, kjer ne bi imeli njunih podob. Vse ozadje oltarja je pobeljeno in poslikano z domačimi ornamenti. Tu se najprej ustavijo obiskovalci in častilci sv. Vida v molitvi, potem gredo k izviru, ki je v bližini. Voda iz studenca naj bi številnim slepim pomagala, da so spregledali, pravijo tisti, ki sem redno prihajajo. Povedati vedo tudi, da so tisti, ki so redno uživali vodo iz tega studenca, dolgo živeli in niso imeli težav z očmi. Zato si je treba temeljito umiti oči s to vodo. Tudi uživanje te vode pomaga k dobremu počutju. Marsikoga zato ob izviru srečamo z lončenim vrčkom ali s posodo, ker nese “vidovo vodo” domov in jo hrani prav tako kakor vodo iz Lurda.
Ljudsko verovanje je vedno bolj široko kot učenje Cerkve, tako spoznavamo tudi ob veri v moč vode, ki izvira v Bukovniškem gozdu. Vera v moč molitve in božje delovanje na določenih krajih in po določenih sredstvih je pravzaprav eno od glavnih gibal božjih poti. Včasih je verovanje ljudi prišlo celo v nasprotje z učenjem Cerkve, v drugih primerih pa je Cerkev običaje iz poganskega verovanja prilagodila krščanski miselnosti in razlagi. Dejstvo je, da se ob godu sv. Vida pri njegovi kapeli pri Strehovcih zbere vsako leto množica vernega ljudstva in prosi blagoslova ter zdravja zase in za druge ljudi. To pa je najvažnejše.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Bogojina
Bogojina 147
9222 Bogojina
Telefon: (02) 547 92 50
Dostop: z vozili.
Glavna shoda: “Vidov den” (15. junija), nedelja po godu.
[wpgmza id=”5″ marker=”62″ zoom=”11″]