Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah

Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah

Podružnična cerkev sv. Roka

Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah

Sv. Rok je zelo češčen zavetnik proti kužnim boleznim pri ljudeh in živini. Njegovo češčenje se je začelo širiti posebno po cerkvenem zboru v Konstanci leta 1414. Takrat je med zborovanjem v mestu izbruhnila kuga. Na pobudo nekega škofa so opravili veliko procesijo v čast sv. Roku. Kuga je takoj prenehala. Škofje in duhovniki, ki so to doživeli, so po vrnitvi s koncila po svojih krajih vneto širili češčenje sv. Roka.

O življenju sv. Roka vemo le malo. Rodil naj bi se ob koncu 13. stoletja v južni Franciji. Še mlad je razdelil svoje premoženje in se odpravil na božjo pot v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, zato je povsod, kjer se je ustavil, stregel bolnikom. Mnoge je ozdravil s tem, da jih je pokrižal. Na poti domov je zbolel tudi sam. Zatekel se je v zapuščeno kočo v gozdu. Kot pravi legenda, ga je tam s pijačo krepčal angel, pes pa mu je prinašal kruh in meso. Čudežno ozdravljen se je vrnil v domače mesto. Tu pa ga niso prepoznali. Obdolžili so ga vohunstva in zaprli v ječo. Po petih letih jetništva je 16. avgusta 1327 umrl. Upodabljajo ga v romarski obleki, z romarsko palico in bučo, privezano na njej. Ob nogi ima psička s kruhom v gobcu. Sv. Rok kaže s prstom na kužno rano na stegnu.

Številne kužne bolezni so v preteklosti uničevale prebivalce naših krajev. Zato ni čudno, če je toliko cerkva, kapelic in znamenj njemu posvečenih. Ena najlepših pa je nad Šmarjem pri Jelšah, sredi poti med Celjem in Rogaško Slatino. S svojo lego vrh hriba nad Šmarjem in kapelicami križevega pota, ki stoje ob strmi poti k njej, že zaradi svoje slikovitosti vabi, da si jo ogledamo. Na vprašanje, zakaj je bila postavljena ob številnih cerkvah v okolici še ena, najdemo odgovor na steni v cerkveni notranjščini. Takole so zapisali v preteklem stoletju:

Leta 1645 razsajala je v Ptuji kuga. Dva Šmarčana jo prineseta od ondot v tukajšnjo vas Breclovo. Bolezen se začne širiti po vsej fari. V kratkem času podavi nad 200 Ijudij. Da bi Ijubi Bog odvrnol šibo kaznivko, sezidala se je bila na tem hribu kapelica… Bog je na prošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter strašno kugo mahoma pregnal iz dežele. O čudesu totem pričata č. g. Luka Grbec, bivši župnik tukajšnji in č. g. Janez Jožef Sonce, komisar šentjurski z vsemi Šmarčani in sosednimi farani vred. 10. aprila 1646.

Da so Šmarje postale še bolj znane, ima zasluge tamkajšnji župnik Matej Vrečer. Bil je eden najbolj učenih duhovnikov svojega časa, ki je zapustil veliko sledov svojega dela. Dal je postaviti slikovite kapelice križevega pota na poti k cerkvi sv. Roka in s tem pritegnil še več romarjev. Kot matematik je izredno skrbno načrtoval to delo. Poskrbel pa je tudi za razkošno baročno opremo kapelic. Za romarje, ki so prihajali sem in občudovali Jezusovo trpljenje, upodobljeno v naravni velikosti, je bilo to enkratno doživetje.

Presenetljivo in za romarja skoraj že doživetje nebeške glorije je tisto, kar se skriva za sicer asketsko zunanjščino cerkve sv. Roka. Več kot razkošna rokokojska oprema, štukature in freske so prava paša za oči. Težko bi bilo opisati vse, saj bi vedno znova še kaj pozabili. Najbolje bo, da sami poromate ob priložnosti sem. Posebno slovesno je na veliki šmaren in god sv. Roka, ko je tu glavni romarski shod. Za tiste, ki bi radi spoznali še kakšen ljudski običaj, pa je zanimivo na nedeljo po njegovem godu, ko blagoslavljajo pšenico. Od šmarskega sv. Roka ne boste odhajali razočarani!

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Šmarje pri Jelšah
Cesta na Sv. Rok 2
3240 Šmarje pri Jelšah

Telefon: (03) 582 11 32

Dostop: z avtom, peš ob kapelicah.

Glavni romarski shodi: veliki šmaren, sv. Rok (16. avgust), nedelja po godu sv. Roka.

No results found in this location. Please try again.

Povezane objave: