Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Pankracija
Naši predniki so radi vezali vremenska pravila na svetniške godove. Tako so za tri nevarne dneve v mesecu maju (od 12. do 14.) “odgovorni” znani svetniški možje Pankracij, Servacij in Bonifacij. Ljudska govorica jih je krstila za “ledene može”. Po prvi pomladanski toploti je namreč vedno nevarnost nenadne slane in pozebe. Ko so torej mimo godovi ledenih mož, mine tudi nevarnost pozebe. V dneh pred njihovimi godovi se odpravimo na božjo pot k enemu izmed njih. Pot nas vodi k starodavni župnijski cerkvi sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.
Vsakogar prevzame, ko se iz daljave ozre nanjo. Cerkev leži na 530 metrov visokem Grajskem griču in obvladuje dolino Suhadolnice in Slovenj Gradec pod seboj. Že njena lega nas opozarja na bogato zgodovino. Kraj je bil poseljen že v prazgodovini. Tukaj je stalo gradišče. Arheologi so našli celo temelje lesenih stavb. V rimskem času je pod gričem vodila cesta iz Celeie v koroški Virunum. Na kraju, kjer danes stoji Stari trg, je bila rimska naselbina Colatio s poštno postajo. Na to mesto so zgodaj prišli tudi naši predniki. Na bližnjem griču Puščava so našli njihovo pokopališce z ohranjenimi grobovi.
Na kraju, kjer je danes cerkev sv. Pankracija, je v 11. stoletju stal grad s kapelo. Od tega je ostal spodnji del cerkvenega stolpa, ki ima kar po tri metre debele zidove, in poznoromanska cerkev. Nad vhodom vanjo je z lepimi črkami v gotici zapisano, da je to svetišče sv. Pankracija. Stavba je nastala v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1695 so k njej prizidali prezbiterij. Danes nam z obnovljenim obzidjem ter imenitnimi gradbenimi prvinami govori o dolgi in bogati preteklosti kraja. Tudi v ljudski govorici je ohranjen spomin na prvotno vlogo, saj še vedno okoličani preprosto rečejo “gremo na Grad“. Vsakdo, ki bo prišel sem vsaj s kančkom zanimanja za arhitekturo in umetnost, bo od tod odšel vesel in potešen. Notranjost cerkve, ostanki fresk in bogata oprema, o kateri govore imena uglednih štajerskih baročnih rezbarjev, kot sta Straub in Mersi, pomenijo obljubljeni paradiž za ljubitelja umetnosti.
V Starem trgu se spomnimo na najbolj znanega župnika v zgodouini te fare: Eneja Silvija Piccolominija, ki je bil tu župnik, predenje postal papež Pij II. To je tisti, ki je potrdil ustanovitev Ijubljanske škofije (1462). Znan je tudi po reku, ki nekaj pove o človeški naravi: “Quando mi chiamavo Enea nessuno mi conoscea, adesso che son Pio, tutti mi chiamano zio!” (Ko sem bil še Enej, me ni nihče poznal, zdaj, ko sem Pij, me vsi kličejo stric!).
Mi smo se sem odpravili kot romarji. Na to so nas opomnile že velike kapele križevega pota, ki vodijo od spodnje, sožupnijske cerkve sv. Radegunde, na Grajski grič. Postavljene so bile sredi 18. stoletja in veljajo za ene najlepših in najbogatejših v svoji vrsti. Posebno nas prevzamejo bogati reliefi, ki živo upodabljajo Kristusovo trpljenje. Končujejo se s svetimi stopnicami ob južni strani cerkve sv. Pankracija. Te so okrašene z živobarvnimi freskami rogaškega slikarja Lerchingerja.
Čemu taka pozornost in čast sv. Pankraciju, se vprašamo. Na Slovenskem je njemu posvečenih šest lepih cerkva.Od teh je samo ena na kranjski strani, vse druge pa so na Štajerskem. Življenje sv. Pankracija je pravzaprav zelo preprosto. Svojo zvestobo Kristusu je izpričal tako, da so ga obglavili. Srednjeveška pobožnost ga je uvrstila med štirinajst priprošnjikov v sili in tako je postal priljubljen širom po naši domovini. Češčen ni bil le kot priprošnjik pred pozebo, temveč tudi pred krivim pričevanjem, krči in danes tako “moderno” boleznijo: glavobolom. Ko bomo občudovali lepoto, ki je skrita v cerkvi na Gradu nad Starim trgom, se bomo spomnili na znani pregovor, ki je nastal prav sredi štajerskih vinorodnih gričev: če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet priteče.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu
Stari trg 57
2380 Slovenj Gradec
Telefon: (02) 883 82 31
Dostop: z avtom do gostišča na Klancu in skozi Grajsko vas do cerkve; peš od župnijske cerkue.
Glavni shod: jožefovo (19. marca), vsak petek v postnem času križev pot ob kapelicah.
[wpgmza id=”5″ marker=”120″ zoom=”11″]