Vsebina:
Podružnična cerkev Device Marije
Čas med velikim in malim šmarnom je bil posebej namenjen romanjem na Marijina božja pota. Romarji niso obiskovali le velikih in znanih cerkva, ampak tudi manjše, podružnične, ki so zaslovele zaradi priljubljenosti med domačim ljudstvom, svoje lepote in privlačnosti, ali pa preprosto zato, ker so stale ob romarskih poteh (danes bi jim rekli “transverzalah”). Ena takih cerkva je tudi podružnična cerkev, posvečena Mariji vnebovzeti, v Dolenji vasi pri Krškem.
Dolenja vas je eno gručastih naselij, ki se vrste med Vidmom in Artičami na štajerski strani Save proti Brežicam. Na strmem kremenčastem griču se nad strehami dolenjevaških hiš ponosno dviga cerkev s strmo konico visokega zvonika. Grič s cerkvijo je obdan z visokimi opornimi zidovi, kar nudi imeniten razgled po okolici. Ko so obnavljali te zidove, so pri njih odkrili veliko voščenih sveč, ki so jih romarji in Marijini častilci prižigali pred cerkvijo zaradi varnosti. Včasih je bila struga Save prav pod cerkvijo in menda, kakor so pripovedovali stari ljudje, naj bi bil tu brod, ki je vozil na kranjsko stran. Sledovi struge, ki se je kasneje premaknila nižje, so še vidni. Katastrske meje zemljišč pa tudi danes povedo, da so nekakateri deli, ki so zdaj na štajerski, sodili na kranjsko stran. Ohranjeni so tudi deželni mejni kamni.
Dolenja vas z okoliškimi kraji je polna starih pričevaj. Na bližnjem hribu Libna so izkopali prazgodovinske gomile iz časov ok. leta 1700 pred Kristusom. Na Libni stoji cerkvica sv. Marjete. Postavljena naj bi bila na mestu nekega poganskega svetišča, verjetno staroslovanskega, saj ima ime Libna slovanski izvor. Pri Libenšku na Libni naj bi se ob kmečkih uporih zbirali vodje punta in pod lipo pri kamniti mizi, ki še danes stoji, načrtovali boj za staro pravdo.
Ime vasi Stari Grad pove, da je nad vasjo nekoč stala graščina. Morda tista, ki so jo imeli v lasti že salzburški škofje, ko so dobili v posest zemljišča pri Brežicah. Z zgodovino tega gradu je povezana tudi zidava cerkve v Dolenji vasi. To naj bi pozidali, kakor pove izročilo, leta 1627 v spomin na kugo. V istem letu je bila pozidana tudi cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu. Zidarsko gradivo za obe svetišči pa so mojstri dobili kar v ruševinah gradu nad vasjo.
Zunanji videz Marijinega svetišča kaže, da so si njeni prvi graditelji zamislili baročno cerkev. Oble izbočene stene ladje in zaključen prezbiterij kažejo na tloris štiriperesne deteljice. Ta baročno zamišljena cerkev pa je doživela korenite spremembe v prejšnjem stoletju. Takrat so povišali zvonik in mu dali sedanjo koničasto streho ter predelali notranjščino. Leta 1886 so najeli tudi slikarskega mojstra Matija Bradaška, da je cerkev poslikal s prizori iz Marijinega življenja. Glavni oltar sodi v isti čas, je lesen, nastal pa je v delavnici rezbarja Vurnika v Radovljici. Stranska oltarja s slikama Poklona modrih in sv. Janeza evangelista imata baročne značilnosti, mojster je ob predelavi porabil baročne kipe in okraske starejših oltarjev.
Vsa cerkev je doživela v zadnjih letih temeljito obnovo. V pokoncilskem času so podrli prižnico, na njeno mesto pa postavili Marijin kip, ki je nekoč stal v niši v zidu pod cerkvijo. Svetišče kljub različnim slogovnim predelavam zdaj sestavlja prijazno celoto, ki navdaja obiskovalca s posebno toplino.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Krško – Videm ob Savi
Savska pot 1
8270 Krško
Telefon: (07) 490 14 00
Dostop: z vozili do vznožja.
Glavni shod: velika maša.
