Doma Izleti Romarske cerkve Studenci v Mariboru

Studenci v Mariboru

Župnijska cerkev sv. Jožefa

Studenci v Mariboru

Na obrežju Drave, pod pobočji Slovenskih goric na eni in Pohorja na drugi strani, se razteza štajerska prestolnica, ki so jo v davnini zaradi gradu nad njo poimenovali “grad v marki“, naši predniki pa poslovenili v Maribor. To je mesto s stotinami skritih lepot, ki so jih stoletja ustvarjali tukajšnji prebivalci, nekateri med njimi vrhunski mojstri umetnosti in arhitekture.

Med kraje v nekdanjem predmestju, ki so zdaj že del mesta, kamor so Mariborčani vselej radi romali, je bila tudi cerkev sv. Jožefa na Studencih. Že njen zavetnik zgovorno priča, da je bila cerkev pozidana v času katoliške obnove. Po prestani reformaciji, ki je burno odmevala posebej v mestih, je tedanji avstrijski cesar Leopold razglasil sv. Jožefa za zavetnika vseh avstrijskih dežel. To je verjetno spodbudilo mariborskega župana Valentina Vevorga, lastnika gradu v Radvanju, da je na pred poplavami varnem visokem dravskem bregu na Studencih pozidal cerkev v čast sv. Jožefu. K slovesu te prve cerkvice je veliko pripomogla najhujša šiba tistega časa – kuga. V letih 1670 do 1683 je posebej hudo divjala po slovenskih in drugih avstrijskih deželah. Mariborčani so se zatekli k svetemu Jožefu. Medtem ko je drugod še divjala, je bolezen v Mariboru leta 1680 ponehala. Takrat so dan za dnem v tej cerkvi maševali v zahvalo. Meščani pa so postavili Marijin kip na mariborskem Glavnem trgu in cerkev sv. Barbare na Kalvariji. Ko je leta 1689 umrl nekdanji solastnik Radvanja Bolfenk Sinnersberg, je v oporoki zapustil del premoženja za oskrbovanje duhovnika, ki bi živel pri sv. Jožefu na Studencih in maševal ter oskrboval pobožno ljudstvo, ki je začelo romati sem.

Pomemben mejnik v zgodovini cerkve sv. Jožefa na Studencih je prva polovica 18. stoletja. Priljubljena, a veliko premajhna cerkvica sv. Jožefa, je spodbudila tedanjega lastnika radvanjskega posestva, mariborskega notarja in kasnejšega župana Severina Ekharda, da si je začel prizadevati za zidavo novega svetišča na Studencih. V dveh letih, od 1726 do 1728, so z njegovo podporo pozidali današnjo prostorno baročno stavbo z visokim zvonikom. Ali je bil že tedaj v zgornjem delu poševno zidan in zakaj je tako, se ne da ugotoviti. Za baročne čase, kljub velikosti, skorajda skromna zunanjščina cerkve, ki ima tloris križa s podaljšanim krakom, pa je bila v notranjščini izredno razkošno opremljena z mojstrovinami, ki so sodile v vrh baročne ustvarjalnosti na Slovenskem. Leta 1750 je mariborski rezbar Jožef Straub izdelal veliki oltar, v šestdesetih letih istega stoletja pa je stranska oltarja in prižnico prispeval Jožef Holzinger, drugi veliki mojster tega časa na Štajerskem. Tudi arhitekt Janez Fuchs, znan po cerkvi sv. Alojzija v mestu, je tukaj pustil svoje “sledi” – zakristijo z oratorijem. Žal kasnejši upravljalci niso znali ceniti umetnin v tem svetišču. Leta 1899 so lazaristi glavni in oba stranska oltarja zamejali s stvaritvami povprečne umetnostne veljave. K sreči so prizanesli prižnici, ki je zdaj največji okras svetišča. Ohranili so se Straubovi kipi z glavnega oltarja. Danes si jih lahko ogledamo v umetnostni zbirki mariborskega muzeja. Tudi pokoncilska prenova je posegla v cerkev na Studencih. Leta 1972 se je glavni oltar iz leta 1899 umaknil sedanji zasnovi prezbiterija, ki jo je naredil arhitekt Ciril Zazula. Namesto oltarnega nastavka pa so leta 1979 na steno obesili veliko tapiserijo sv. Jožefa, delo akademske slikarke Ide Brišnik Jemec.

Božjepotništvo k svetemu Jožefu na Studencih ni nikoli zamrlo. Ljudje prihajajo z vseh strani. Sredi delavskega naselja, ki se je razvilo s širjenjem in industrijskim razvojem Maribora, je dobila cerkev sv. Jožefa, zavetnika delavcev, še bolj pomenljivo vlogo v Mariboru in okolici. Njena lega ob Dravi, od koder se vidita najlepši mariborski točki Kalvarija in Piramida, pa sta razlog več za obisk te božje poti.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Maribor – Sv. Jožef  
Ob izvirkih 5
2000 Maribor

Telefon: (02) 420 25 78

Dostop: z vozili do cerkve.

Glavni shod: sv. Jožef (19. marca).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: