Vsebina:
Bazilika Matere usmiljenja
Med tistimi cerkvami, ki štajerski prestolnici dajejo izjemen pečat, je božjepotna cerkev Matere milosti. Prav na križišču pred njo se združita dve pomembni prometni žili: ena prihaja z glavne železniške postaje, druga pa prek dravskega mosta iz hoške smeri. Tu v nekdanjem “graškem predmestju” so imeli od leta 1613 samostan kapucini.
Cerkev je dobila poseben pomen po tistem, ko so se sem preselili minoriti in s seboj prinesli kip Marije Matere milosti. O tem kipu je ohranjena zanimiva zgodba. Iz lipovega lesa ga je v začetku 18. stoletja izrezljal neznan umetnik. Ko se je pobožna grofica Ivana Felicita Khünburg 23. maja 1746 vračala z romanja k svetemu Frančišku na Straži pri Radmirju, se je ustavila tudi v Slovenskih Konjicah. Po maši se je oglasila pri župniku v zakristiji in tam na steni opazila Marijin kip. Takoj ji je bil pri srcu, zato je župnika prosila, naj ji ga proda. Kip so imeli pred tem na stranskem Marijinem oltarju, ko pa so tam postavili drugega, je ta našel prostor v zakristiji. Župnik je bil vesel, da bo lahko spet služil namenu, in ga je rad odstopil grofici. Ta ga je vzela s seboj v Gradec in ga tam izročila umetniku slikarju Wigelfolsu, naj ga obnovi. Med delom je bila pri slikarju tudi njegova žena, ki je veliko trpela zaradi bolečin v sklepih. Priporočila se je Mariji in pred njeno podobo čudežno ozdravela.
Prenovljeni kip, ki je že zaslovel po čudežni ozdravitvi slikarjeve žene, je grofica Ivana postavila v grajsko kapelo, kamor so lahko zahajali tudi zunanji obiskovalci. Ljudje so od vseh strani v velikem številu prihajali pred to podobo. Grofica je zato sklenila poiskati cerkev, kjer bi imela Marija večji in imenitnejši prostor, da bi se lahko zbirali romarji in častilci. Obrnila seje na minorite v Mariboru, in ti so z veseljem sprejeli ponudbo. 25. januarja leta 1747 je Marijina podoba našla svoj oltar pri minoritih… Tudi tu so romarji kmalu odkrili čudežno moč priprošnje Marije Matere milosti in trumoma prihajali v minoritsko cerkev. Že v prvih letih je bilo v cerkvi več kot 500 zahvalnih tabel… “Mariborska” Marija je kmalu dobila velik sloves in posebno ime. Pravili so ji “lepa Marija”, zaradi hitrih uslišanj pa tudi “nagla” ali “hitra Marija”.
V času cesarja Jožefa II., ki je zaprl številne božjepotne cerkve in samostane, je bila božja pot “lepe Marije” premeščena. Iz starodavnega minoritskega samostana so se morali patri preseliti v ukinjenega kapucinskega. S seboj so prenesli tudi Marijin kip. Od leta 1833 do 1849 je imela cerkev in božja pot, ki kljub selitvi ni zamrla, nove oskrbnike: redemptoriste. Končno so upravo cerkve in božje poti prevzeli leta 1864 frančiškani, ki še danes skrbijo za cerkev. Pod njihovim vodstvom je končno dozorela tudi misel na novo cerkev. Stara kapucinska je bila majhna in veliko pretesna za župnijo in romanja, ki so se vrstila. Leta 1893 je škof Mihael Napotnik blagoslovil temeljni kamen in 11. avgusta leta 1900 je bila nova lepotica slovesno posvečena. Šest let za tem je mogočno svetišče dobilo tudi časten naziv bazilika, kar je bila takrat na Slovenskem še redkost.
Načrt za Marijino cerkev je napravil dunajski arhitekt Rihard Jordan. Skupaj s samostanom je zasnovana v novoromanskem slogu. Dva mogočna zvonika ji dajeta veličastno podobo (visoka sta 58 metrov). Kar škoda, da so v novi dobi na trg pred lep romanski portal postavili nizko betonsko stavbo, kjer so zdaj javna stranišča (in tudi s tem pokazali odnos socialističnih oblasti do kulture in vere). Notranjščina je skladna stavba, ki spominja na romansko grajene cerkve. Ima sedem oltarjev. Najlepši in najdragocenejši je glavni. Ne le zato, ker so zanj porabili najdragocenejša gradiva (ima kar 17 vrst marmorja), ampak zato, ker ga krasi milostna podoba. Prezbiterij je v letih liturgične prenove s slikami okrasil slikar Stane Kregar. V letih 1941 pa do 1980 je v grobnici te cerkve počival svetniški škof Slomšek.
Cerkev Matere milosti je eden krajev, kjer se mora ustaviti vsak, ki obišče Maribor. Sredi mestnega vrveža je kakor oaza, kjer se lahko v tihi molitvi priporoči Mariji.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Frančiškanski samostan Maribor
Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 7
2000 Maribor
Telefon: (02) 228 51 10
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: porciunkula (2. avgusta), veliki in mali šmaren.
[wpgmza id=”5″ marker=”224″ zoom=”11″]