Doma Izleti Romarske cerkve Stara Gora pri Sv. Juriju

Stara Gora pri Sv. Juriju

Podružnična cerkev Svetega Duha

Stara Gora pri Sv. Juriju

Na zadnjih obronkih Slovenskih goric, ki se na vzhodu že stekajo v plodno ravnico ob Muri, leži veliko lepih krajev. Iz njih je izšlo več znanih mož in žena za vse naše narodno občestvo. Prav pri Sv.Juriju ob Ščavnici, enem najpomembnejših središč v Goricah, se jih je rodilo lepo število. Lepa pokrajina, posejana s križi med rodovitnimi polji in urejenimi domovi, je bila domovina znanega politika Antona Korošca, ljudskega pesnika in skladatelja Jožefa Štuheca, literata in politika Edvarda Kocbeka in še mnogih drugih. Vsestransko rodoviten svet, ki daje navdihe, spodbuja k ustvarjalnosti pa tudi poduhovljenosti, je primeren kraj za obisk in romanje. To vedo številni obiskovalci iz domovine in Avstrije, ki že leta prihajajo sem med prijazne ljudi. Poseben cilj popotnikov, nekoč pa tudi romarjev, je Stara Gora. Tri kilometre je oddaljena od Sv. Jurija ob Ščavnici in že od daleč je vidno srce tega kraja: mogočen, kar 45 metrov visok zvonik s cerkvijo Svetega Duha. Cerkveni zavetnik je po II. svetovni vojni dajal ime tudi kraju, a se je moral ob nasprotovanju vsemu božjemu v slovenskih krajevnih imenih umakniti, zato ime: Stara Gora. Od domačinov pa boste še danes slišali, da so Duhovčani in da je tisto, kar od tam prihaja, duhovsko. Cerkev Svetega Duha je postavljena na slemenu približno 250 metrov visokega griča. Nekdaj se je imenovala “cerkev pri sedmih lipah”. Zdaj je okrog in okrog prijazna zelenica, ki ustvarja prijeten videz urejenosti in topline.

Kot nam pove plošča, vzidana na zvoniku nad vhodom v cerkev, je bila cerkev na tem kraju “na novo pozidana iz pobožnosti vernikov leta 1678”. Izročilo pravi, da jo je dal postaviti sin grofa Schachenturma, a o tem v cerkvi ni pravega dokaza. Ljudska domišljija pa je začetek božje poti in cerkve ovila v legendo. Pripoveduje o grofici, ki je imela blizu cerkve grad. Bila je bolna na očeh, skorajda slepa. Zaobljubila se je, da bo dala v zahvalo za ozdravitev pozidati cerkev. Ko se je njena prošnja izpolnila in je ozdravela, je začela iskati kraj. Videla je, kako vsak dan v bližnji hrastov in brezov gozdič prileti in v njem gruli bel golobček. To ji je bilo znamenje, naj začne zidati prav tam, cerkev pa naj bo posvečena Svetemu Duhu. Toda z zidavo ni šlo gladko. Grofici je zmanjkalo denarja in zidovi bi ostali nedokončani, če se ne bi pobožni domačini okorajžili in priskočili z delom in darovi na pomoč.

Legendarna zgodba namiguje na resnico, da je verjetno svetišče nastalo po zaobljubi in je bilo pozidano s pomočjo bogatih darovalcev. Zidati so jo začeli leta 1674, dokončali pa šele po 23 letih, leta 1697. Visok zvonik in prostorna ladja z bogato opremo sta potrebovala veliko dobrotnikov. Zato je obisk v njej prava paša za oči. Enoladijski prostor so namreč v preteklem stoletju dali poslikati s freskami. Delo je leta 1889 opravil mojster Jakob Brollo. Poznavalci t. i. nazarenskega slikarstva pravijo, da sodijo med najlepše tovrstne freske pri nas. Za slikarijami pa ne zaostajajo – morda celo prednjačijo – izbrano lepi baročni oltarji, prava galerija svetnikov in angelov. Ko boste končali pobožnost v cerkvi, se ustavite pred njo in ob lepem vremenu uživajte razgled tja do Prekmurja. Ljubitelji starin in starožitnega bodo obiskali muzej v nekdanji šoli, kjer so predstavljeni predmeti, ki so bili v rabi na kmetih. Drugi bodo obiskali mlin na veter, posebno znamenitost kraja. Ljubitelji prazgodovine pa se bodo morda odpravili celo k predzgodovinskim gomilam, ki so jih v preteklem stoletju odkrili nedaleč od vasi. Stara Gora ima dolgo zgodovino, pravijo domačini in povedo, da je tod vodila tudi rimska cesta.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici
Videm 1
9244 Sveti Jurij ob Ščavnici

Telefon: (02) 568 10 21

Dostop: z vozili do cerkve.

Glavna shoda: binkošti, god sv. Lucije (13. decembra).

[wpgmza id=”5″ marker=”66″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: