Doma Izleti Romarske cerkve Prihova

Prihova

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete

Prihova

Stoletja prihajamo k Materi vsi, ki milosti iščemo in pomoči / Bogato svoj mili deli blagoslov, delila ga bo še do konca rodov. Tako je v pesnitvi Prihovška legenda pesnica izpove-dala čutenje vernih, ki poznajo božjepotno cerkev Marije Pomočnice na Prihovi, nedaleč od Slovenskih Konjic. Sredi vinorodnih štajerskih gričev si je Marija izbrala kraj, kjer kot “pribežalše grešnikov”, kot je zapisano ob njeni tukajšnji podobi, deli svoje milosti.

o preteklosti cerkve je zelo malo zgodovinskih poročil. Ljudsko izročilo pa je bolj zgovorno. Pravijo, da je na prihovškem griču v davnini na sam božični dan, sredi mrzle zime, vzcvetela češnja. Ta nenavadni dogodek sredi zimskega časa je bil za okoliške prebivalce božje znamenje, naj na njenem mestu zgrade svetišče. Kakor ve povedatI kronika, je to kmalu postalo cilj romarjev od blizu in daleč. še posebno pa je zbudil zaupanje v bogate milosti, ki jih deli Marija na Prihovi, dogodek iz časov, ko so v bližnjem samostanu v Žičah še živeli kartuzijani. Neko poletjeje suša pestila tukajšnje kraje ingrozila, da pripelje lakoto v deželo. Kartuzijani, veliki Marijini častilci, so v hudi stiski oznanili spokorno romanje k prihovski Mariji s prošnjo za dež. Več kot dva tisoč vernih se je odzvalo njihovemu uabilu. Njihova goreča molitev je bila tako hitro uslišana, da so se mokri vračali na svoje domove. Od tega dogodka naprej se je zaupanje v priprošnjo Marije na Prihovi še utrdilo.

Čeprav so dogodki iz daljne preteklosti obdani z bujno legendarnostjo in ljudsko domišljijo, imajo v sebi vselej vsaj kanček resničnega. Vsi namreč govore o velikem zaupanju in ljubezni naših ljudi do Marije. Če pomislimo na težke čase tlačanstva, turškega ropanja in krive vere, to še bolj razumemo. Kot pravi prihovška legenda, ki naj bi nastala v 16. stoletju, je treba prav v vseh teh treh nadlogah slovenskega človeka iskati tudi razloge za nastanek božje poti na Prihovi.

Ljubezen naših prednikov do Marije vidimo tudi v prihovski cerkvi. Vrh griča, obdanega z vinogradom, kraljuje božjepotna cerkev v vsej lepoti. Ne dolgo tega je bila obnovljena, zato je še lepša. Že izjemna lega, še bolj pa razkošno poslikana in z zlatimi oltarji opremljena notranjost svetišča, prevzame še tako ravnodušnega obiskovalca. Še bolj nas prevzame glavni oltar, kjer je Marija vsa obdana s smejočimi angeli in angelci, ter vinska trta, ki se vsa šibi od teže grozdov na njej. Kar vabijo nas, naj preštejemo vse angelce na oltarju, ali v mislih izmerimo mošt, ki bo pritekel, če bi stisnili to grozdje… Rekli bi, da se je rezbar poigral, ko je hotel nakazati nebeško veselje ob Mariji. Vsa ta pesniška lepota je pred leti doživela “oskrunitev”. Pohlepne roke tujca so ponoči ukradle številne kipe angelov z oltarja. Le srečnemu naključju na meji gre hvala, da so danes zopet na svojem mestu. Koliko podobnih tatvin po naših cerkvah se je končalo manj srečno, tudi zaradi naše premajhne budnosti!

Ko se boste vozili po hitri cesti od Celja proti Mariboru, vas bo že pred odcepom za Slovenske Konjice pozdravila cerkev prihovske Marije. In če imate čas, poromajte k njej. Zraven ponovite pozdrav prihovški Mariji, ki se glasi: Pri tebi, Mati, smo doma, in Ijubimo te iz srca: Pribežališče grešnikov, pri tebi vsakdo najde krov.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Prihova
Prihova 8
2317 Oplotnica

Telefon: (02) 801 97 30

Dostop: z vozili do župnišča.

Glavna romarska shoda: veliki šmaren, rožnovenska nedelja.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: