Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Katarine
Ljudska vernost in domišljija imata sv. Katarino na posebnem častnem mestu. Častijo jo kot zavetnico mladine, zlasti deklet. Na Gorenjskem ima sveta Katarina tudi staro božjo pot v Lomu pod Storžičem. To je lepo razloženo naselje vzhodno od Tržiča ob vaški poti v dolini Lomščice na nadmorski višini od 642 do 750 metrov. Značilno gorenjsko naselje obdajajo gorski grebeni Košute, Storžiča, Kriške gore in drugih vrhov. Za Tržičane je do Loma le tri kilometre in mnogi jo sem mahnejo peš. Svež zrak, gozdovi, stare kmečke domačije in še toliko drugega pristnega in lepega je že pred vojno privabljalo izletnike in turiste.
V najlepšem delu Loma, na ravnici ob cesti je postavljena cerkev sv. Katarine, obdaja pa jo domače pokopališče. Staro izročilo pripoveduje, daje neki pastir ob paši na Visokem robu našel podobico. Odnesel jo je domov, a se je drugi dan zopet znašla na istem kraju. To se je večkrat ponovilo in Ijudje so razumeli to kot znamenje, da morajo tam pozidati svetišče. Toda kraj je bil težko dostopen in neprimeren za zidavo, zato so se odločili, da cerkev postavijo niže, tu, kjer je danes, na najlepšem kraju, kjer je veliko sonca in ni težko priti do nje. Drugo, manj legendarno izročilo, pa pripoveduje o Lambergarjih, lastnikih gradu Gutenberg nad Tržiško Bistrico. Ti naj bi pozidali na tem kraju cerkvico, ker je mala lesena kapelica, ki je prej stala tukaj, pogorela. Za zavetnico pa ji je grof izbral krstno zavetnico svoje hčerke Katarine Lamberške. Zgodovinski podatki o cerkvi v Lomu segajo v leto 1421, ko se omenja prvič. Prav lahko pa je še starejša, saj so stiški menihi, prvi gospodarji tržiških krajev, ki so duhovno oskrbovali prelaz in romarje čez Ljubelj, poskrbeli tudi za duhovni blagor domačinov. Pravi preporod je doživela ta cerkev v 17. in 18. stoletju. Iz tega obdobja se je ohranilo največ snovnih dokazov o razgibanem verskem življenju Lomljanov. V 18. stoletju (1726 in 1730) so cerkvi dali današnjo baročno podobo in jo opremili s čudovitimi oltarji. Tudi v prejšnjem in sedanjem stoletju so jo še popravljali in dopolnjevali.
Najstarejši del cerkve je prezbiterij, ki ima še gotska šilasta okna in nekaj ohranjenih reber. V srednjem oknu je bilo nekoč dragoceno barvno okno z upodobitvijo sv. Katarine, eno najstarejših pri nas. Zdaj ga hranijo v stiškem verskem muzeju, v krstilnici pod zvonikom pa je njegova kopija. Cerkev je bila v času baroka večkrat predelana. Prvotna ladja z ravnim stropom je dobila leta 1711 stransko kapelo sv. Antonov (Padovanskega in puščavnika), kasneje so ladjo povečali in prizidali še drugo kapelo Marijinega obiskanja. V cerkvi je zdaj pet imenitnih baročnih oltarjev, ki kar tekmujejo po lepoti med seboj. Glavni oltar je bil narejen leta 1726. Za romarje pa sta še danes posebej privlačna stranska oltarja. Poleg sv. Antonov (oltar je posvetil škof Schrattenbach leta 1830), ki ju častijo, je namreč od prejšnjega stoletja na tem oltarju tudi pestra skupina štirinajstih pomočnikov v sili, ki jih imajo domačini in Tržičani še posebej v časti. Nekoč so jih častili v grajski kapeli. Ko je ta skupaj z gradom leta 1811 pogorela, so jim posvetili zgornji del Antonovih oltarjev v Lomu. Ljudje pripovedujejo, da so bili nekoč Lomljani hudo obloženi z davki, zato so v stiski sklenili postaviti oltar 14 pomočnikom v sili. Še preden je bila kapela končana, jim je bilo polovico davkov odvzetih … Drugi oltar, kamor so že od nekdaj radi hodili molit, je posvečen Marijinemu obiskanju, v njem je namreč lep kip noseče Marije. Včasih je bilo okrog vseh oltarjev veliko zahvalnih slik in podob, pa tudi bergel, ki so jih tu puščali ozdravljeni bolniki.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Lom
Lom pod Storžičem 18
4290 Tržič
Telefon: (04) 592 55 25
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: Jernejeva nedelja (po godu, 24. avgusta).
[wpgmza id=”5″ marker=”82″ zoom=”11″]