Konec petdesetih let se je v Ljubljani pojavila zamisel, da bi s primernimi označbami ohranili spomin na med vojno okupirano Ljubljano. Že 23. junija 1957 je bil organiziran prvi pohod po trasi nekdanje žične zapore. Na mestih, kjer so nekoč stali bunkerji, so postavili osmerokotne stebre in skupaj jih je bilo kar stodva.
Ljubljanski zeleni prstan so poimenovali Pot spomina in tovarištva. Pot je v največji možni meri sledila poteku žice. Danes je to sprehajalno rekreativna pot, ki jo uporablja staro in mlado, za sprehode, rekreativni tek ali kolesarjenje. Pot je peščena, ponekod poteka tudi po asfaltu, obdaja pa jo drevored. Pot je edinstvena tudi v evropskem merilu. Spomnim se izjave švicarskega turista da, če bi Švica imela tako pot okoli kakšnega mesta, bi za to gotovo zvedel cel svet. Koliko jih ve za našo pot, pa ne vem.
Projekt za Pot je bil prvič javno predstavljen v današnjem Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, ki ima prostore v Cekinovem gradu na poti na Rožnik.
Vir: Utrjena Ljubljana