Vsebina:
S koncem junija se je Sloveniji iztekel mandat predsedovanja Svetu EU. Zato je verjetno še prezgodaj za dokončno oceno tega našega zgodovinskega skoka v Evropo in svet. Prav čudno je bilo videti našega predsednika vlade, ki vodi pogajanja med EU in Latinsko Ameriko, ali našega zunanjega ministra, ki se v imenu EU udeležuje pogajanj o miru na Bližnjem vzhodu, o odnosih med EU in Japonsko itd. Posebna kategorija so bila tudi pogajanja o krepitvi odnosov med EU in ZDA na Brdu, ter pogajanja med EU in Rusko federacijo v Hanti – Mansijsku. V vseh teh primerih je naš predsednik vlade nastopal kot predsednik Sveta EU in je bil deležen enako velike pozornosti in spoštovanja kot predsednik evropske komisije Jose Manuel Barrosso.
Vsi ti dogodki so bili samo vrh, ne ledene gore, pač pa vrh zelo visoke gore z imenom EU, ki v globaliziranem svetu igra vse bolj pomembno vlogo. Dogajanje tudi ni bilo brez podlage, oziroma temeljev, na katerih je temeljila naša vodilna vloga v EU. V tem času so se namreč zvrstili številni dogodki, s katerimi je Slovenija želela opozoriti Evropo na naše dosežke in naš doprinos k evropski kulturi in civilizaciji, začenši z našim prvim Evropejcem Primožem Trubarjem. Med pomembnejše dosežke, ki bodo pustili trajno sled v slovenski družbi smemo uvrstiti ustanovitev evrostredozemske univerze v Portorožu, preko katere se bo evropski in slovenski duh širil tudi preko meja EU v islamski svet in seveda tudi obratno.
Vsi, ki smo kolikor toliko pozorno spremljali naše predsedovanje smo v tem času skoraj morali spoznati, da so vsi globalni problemi (podnebne spremembe, energetika, sociala itd.) tudi naši problemi in da nimajo prav tisti, ki menijo, da to nas ne zadeva. Videti je bilo, da so naši ministri, ki so za nekaj časa postali tudi evropski, svoje delo dobro opravili, kar je tudi splošna ocena našega predsedovanja, tako s strani slovenske in evropske javnosti, kakor tudi s strani visokih funkcionarjev EU. Doma so nekateri pogrešali odmevnejše dogodke, toda to je nekaj kar je pravzaprav vedno odvisno od številnih dejavnikov, ali od spleta okoliščin, kot radi rečemo. Takšen, a žal neprijeten dogodek je bil irski referendumski "ne" za lizbonsko pogodbo, na katerega pa Slovenija ni imela vpliva. Komentarji, ki so se zvrstili kot reakcija na "irski ne" so bili zelo različni. Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer v "irskem ne" vidi dan, ki bo prišel v evropsko zgodovino, saj meni, da bo to za dalj časa ustavilo nadaljno širitev EU in poglabljanje aktivnega evropskega duha in zavesti.
Gospodarski tokovi v EU s Slovenijo vred
Gospodarstva članic EU se v letu 2008 soočajo z nekoliko nižjimi stopnjami rasti, kar je v prvi vrsti posledica upočasnitve rasti v ZDA, negotovosti na finančnih trgih in pritiska cen na strani ponudbe. V času slovenskega predsedovanja je začel teči drugi triletni cikel lizbonske strategije za rast in delovna mesta in sprejete so bile smernice ekonomskih politik za obdobje 2008 – 2010. Pomembno je, da so se javne finance v EU lani vidno izboljšale, saj je proračunski primanjkljaj v 27 članicah zdrsnil na 0,6 odstotka BDP, kar priča o izjemni javnofinančni konsolidaciji EU; prevelik primanjkljaj je imela samo Madžarska.
Dobro se je lani odrezala tudi Slovenija, saj je javnofinančni primanjkljaj zdrsnil na komaj desetinko odstotne točke BDP. Ta dosežek je presegel vsa pričakovanja, kajti stabilizacijski program, ki ga je Slovenija predložila decembra 2006 je predvideval deficit v višini poldrugega odstotka BDP. Do tega je prišlo zaradi večjega priliva v proračun, omejene rasti izdatkov, visoke gospodarske rasti (6,1 odstotka), ugodnega trenda zaposlovanja in zmernega poviševanja plač, ki so v blagajno prinesle več socialnih prispevkov.
Za letos kaže, da se bo povprečni primanjkljaj v evrski skupini iz lanskih 0,6 povečal na 1 odstotek. Sicer pa prva skrb državljanov povsod po Uniji slej ko prej ostaja inflacija. Zaradi vse dražje nafte se skoraj povsod po Evropi vrstijo protesti in stavke lastnikov tovornjakov in sploh prevoznikov vseh vrst. Anketa Eurobarometra je pokazala, da smo med vsemi Evropejci prav Slovenci najbolj zaskrbljeni zaradi inflacije. Družbo nam delajo edino Latvijci. Kar 71 odstotkov anketiranih prebivalcev v Sloveniji in Latviji skrbi visoka inflacija. Pri tem je nenavadno to, da je inflacija v Latviji letos maja dosegla 17,7 odstotno letno stopnjo, v Sloveniji pa "samo" 6,2 odstotno. Očitno so slovenski mediji pri napihovanju tega problema bolj učinkoviti kot latvijski.
Lani se je Slovenija še bolj približala meji povprečnega BDP na prebivalca v Uniji. Po oceni Eurostata smo po kupni moči lani dosegli že 89 odstotkov povprečja EU in s tem zasedali 16. mesto med 27 državami. Pred nami so vse "stare" članice Unije, razen Portugalske (75 odstotkov), od novih pa samo Ciper. Prvo mesto z ogromnim naskokom zaseda Luksemburg z 276 odstotki povprečja EU (tudi zato, ker je tam zaposlenih veliko dnevnih migrantov iz sosednjih držav, kar se pri izračunu BDP ne upošteva), na drugem mestu je Irska s 146 odstotki, sledijo Nizozemska 131, Avstrija 128, Švedska 126 in Danska s 123 odstotki povprečja Unije. Na zadnjih mestih so Poljska 54, Romunija 41 in Bolgarija 38 odstotkov. Pred te bi se ob sprejemu v EU uvrstila Hrvaška s 55 odstotki, Srbija dosega 35, Makedonija 29 in Albanija 22 odstotkov.
Po zadnjih podatkih je Slovenija lansko finančno poslovanje z Unijo končala s presežkom 30,7 milijonov evrov. Iz Bruslja smo dobili 390,1 milijona evrov, v proračun EU pa smo vplačali 359,4 milijona evrov. Bilanca je sicer pozitivna, a presežek v našo korist je najnižji v zadnjih letih.
Črta pod prvo četrtletje
V prvem četrtletju je rast BDP v Sloveniji znašala 5,4 odstotka, kar je več od povprečja za prva četrtletja v zadnjih 11 letih. V znesku je BDP znašal 8497 milijona evrov, kar je celo 10,4 odstotka več kot lani. Močno se je okrepila zlasti gradbena dejavnost, predvsem stanovanjska gradnja. V marcu je prišlo do opazne umiritve rasti v predelovalnih dejavnostih in v izvozu. Rast proizvodnje sta poganjali izrazito izvozno usmerjeni panogi, to je kemična industrija in proizvodnja vozil in plovil, ki skupaj predstavljata eno tretjino blagovnega izvoza.
Rast blagovno – storitvene menjave se je v prvem četrtletju upočasnila predvsem zaradi nižje rasti blagovnih tokov. Poslabšanje trgovinske bilance (z 784 milijoni evrov primanjkljaja) je tudi glavni razlog za višji primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Pač pa so se v prvem četrtletju nadaljevala ugodna gibanja na trgu dela, z nekaj več kot 60.000 registrirano brezposelnih. Povprečna mesečna neto plača je aprila znašala nekaj centov manj kot 880 evrov. Inflacija je še vedno visoka in naj bi se umirila šele v prihodnjem letu.