Doma Slovenija Veliki Slovenci Henrik (Heinrich) Schollmayer-Lichtenberg

Henrik (Heinrich) Schollmayer-Lichtenberg

Heinrich Schollmayer

Valvazor Loške doline

Henrik (Heinrich) Schollmayer-Lichtenberg (1860–1930)

Leto 2010 zaznamujeta dve okrogli obletnici gozdarskega strokovnjaka in gospodarstvenika, ki je bil poleg Jožefa von Obereignerja najbolj zaslužen za vsestranski razvoj snežniških gozdov. V gozdnem gospodarstvu je dal vpeljati novo miselnost, zdaj znano kot postojnska kontrolna metoda (Direktiven für die Bestandesaufnahmen und für die Betriebseinrichtung auf der Herrschaft Schneeberg vom Jahre 1906 an I–III, Schneeberg 1906–09). Januarja je  minilo 80 let od Schollmayerjeve smrti (u. 21. 1. 1930 v Koči vasi), 23. novembra pa se spominjamo 150 letnice njegovega rojstva.

Prihod na veleposestvo Lož-Snežnik knezov Schönburg-Waldenburg

Schollmayer se je rodil leta 1860 v Althofnu v Avstriji, očetu Francu (1826–1891) in materi Korneliji (1834–1913), r. Costa. Oba starša sta bila tesno povezana z našimi kraji. Oče, kmetijski strokovnjak, je najprej kot orožnik leta 1854 prišel v Ljubljano, se preselil v Koper in odšel ponovno v Ljubljano. Zaradi poroke s Kornelijo leta 1859 se je odpovedal vojaštvu in od takrat dalje menjal različne službe in kraje bivanja skupaj z družino. Med drugim je bil pri nas tudi izvedenec za zemljiško odvezo in druge kmetijske in gozdarske zadeve. Od 1878 do 1891 je delal in živel v Romuniji, kjer je tudi umrl.
Nadarjenost in pridnost je Henrik podedoval tudi po materi Korneliji, pianistki in kulturni delavki. Zgodovinski viri jo hvalijo kot »prvo našo govornico«, priznavajoč ji pesniški in govorniški dar. Po smrti moža se je leta 1891 vrnila v Ljubljano.
Henrik je prve štiri razrede gimnazije obiskoval v Ljubljani (1871–5), v tedanji Češki v letih 1875–8 višjo kmetijsko šolo. V Tharandtu na Saškem je leta 1880 končal gozdarsko akademijo. Po opravljenem izpitu za samostojno vodenje gozdnega gospodarstva na Dunaju je od 1884–1919 delal na veleposestvu kneza Schönburg-Waldenburga. Najprej kot revirski gozdar na samotni gozdarski postojanki Mašun od 15. marca 1884. Henrik je bil na Mašunu 19. avgusta 1891 huje poškodovan pri eksploziji dinamita. Takrat je knez Jurij Schönburg-Waldenburg organiziral prevoz za Schollmayera v ljubljansko bolnišnico. Pri nesreči je izgubil desno oko in od takrat nosil trak preko njega.
Knez Jurij Schönburg-Waldenburga, izkušen častnik v avstrijski vojski, je napol razpadlo graščino in zapuščeno posestvo s pomočjo številnih mojstrov, vrtnarjev in umetnikov z leti spremenil v udobno bivališče. Posebno skrb  je namenil gozdovom, saj so obsegali dve tretjini celotnega posestva. Za skrbno gozdarjenje je najel najboljše strokovnjake. V Schollmayerju pa knez Jurij ni našel samo dobrega upravitelja temveč človeka, ki je vse od prihoda na Snežnik do konca življenja pisal dnevnik, proučeval zgodovino Loža in okolice. Skratka: našel je izredno delavnega in vsestranskega človeka.
Schollmayer se je leta 1887 poročil z Marijo (1869–1903), hčerko gozdnega direktorja Jožefa Obereignerja (1845–1903).  Obereigner je obsežno posestvo posestvo vodil od 1872 pa vse do svoje smrti leta 1903, ko ga je v kratkem času huda pljučnica iztrgala družini. Nasledil ga je njegov zet Henrik, ki je le mesec dni pozneje izgubil ženo Marijo.
V življenje vdovca je posegla starejša grofica Viljemina Lichtenberg (1842–1927) iz sosednjega gradu Koča vas, ki je bila brez svojih otrok. Odločila se je, da Schollmayerja posvoji in mu preda svoje posestvo, kar je v letu 1904 tudi storila. Henrik se je preselil v graščino Koča vas in se odtlej imenoval Schollmayer-Lichtenberg.

Snežnik in schönburški vladarji – zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem

Kar 75 let je moralo preteči, da smo leta 1998 v prevodu Jožeta Sterleta dobili prevod rokopisa Henrika Schollmayerja Schneeberg und die Dynasten von Schönburg (1923). Narekoval ga je svoji hčerki Margareti v Koči vasi. V njem je obravnaval različne teme: od zgodovine dežele Kranjske do lovstva in ribištva.
Knjigi pa so dodani tudi izvlečki iz Schollmayerjevega dnevnika, v katerem opisuje življenje gospode in njihovih uslužbencev na gradu Snežnik. Henrik je vestno beležil vse pomembnejše dogodke v Loški dolini, od potresov do povodnji. S pisanjem dnevnika je za dalj časa prekinil le v letih 1887–1888 (zaradi priprave na poroko in obilice dela z gradnjo ceste). Po prigovarjanju svoje žene pa je s pisanjem dnevnika nadaljeval 19. septembra 1888 in dnevnik pisal z nekaj prekinitvami vse do svoje smrti leta 1930.

Iztrgan pozabi

Po letu 1998 smo dobili vsaj še nekaj pomembnejših znanstvenih del, ki osvetljujejo življenje dveh najpomembnejših upravnikov veleposestva Snežnik – Jožefa Obereignerja in Henrika Schollmayerja. Izpostavim naj delo zgodovinarke in arhivistke v Arhivu Republike Slovenije Alenke Kačičnik Gabrič, ki je med drugim urejala gradivo Graščina Snežnik ter delo pravnukinje Jožefa Obereignerja Angelike Hribar. Omeniti pa moram tudi časopis za slovensko krajevno zgodovino Kronika (2000, št. 48), ki je v celoti posvečena zgodovini snežniške graščine.
Omenjena dela govorijo o pomembnosti Schollmayerja tudi za današnji čas. Njegovi strokovni članki, dnevnik in kronika so po mnenju Kačičnik Gabričeve še danes osnovni vir za preučevanje posameznih tem v zgodovinopisju, etnologiji, meteorologiji in tudi drugod. »Poleg zanimanja za svojo stroko je izrazil še vrsto drugih interesov in znanj, pripravljenost na pomoč ljudem v okolici gradu pa mu je prinesla ugled, ki ga v življenju doseže le redkokdo. Vse dogajanje v svoji okolici je pazljivo spremljal in vestno zapisoval in kasnejšim rodovom ohranil bogato pisno zapuščino za preučevanje mlajše zgodovine snežniškega veleposestva in Loške doline.« (Kačičnik Gabrič 2000: 57)
Ob Schollmayerjevi smrti je v časopisu Jutro izšel nekrolog dr. Jožeta Rusa, ki je opozoril na Schollmayerjevo zanimanje za različne stvari in ga označil za »Valvazorja Loža«.
Arhiv graščine Snežnik danes hranita Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana, dokumentarno gradivo, pomembno za tekoče poslovanje na gradu, pa hrani arhiv predsednika vlade. Gradivo se nanaša na dogajanje na gradu in na gospodarjenju na posestvu v preteklosti, zajema pa tudi dogajanje v bližnji in daljni okolici veleposestva. (Kačičnik Gabrič 2000: 3) Gradivo, ki verjetno še čaka na podrobnejše preglede in raziskave, je v času svojega službovanja na Snežniku, prav gotovo zelo dobro poznal prav Schollmayer. V uvodu v dnevnik je zapisal: »Marsikdo se bo verjetno vprašal, zakaj se jaz kot navaden gozdar ukvarjam s področjem, ki je v domeni zgodovinarjev, genealogov in statistikov. Vzrok je v tem, da bodo zapiski služili ne le opisu mojega dela, ampak tudi kot zanesljiv vir za kasnejše raziskave.« (Kačičnik Gabrič 2000: 6)

Viri in literatura
Bučić, Vesna et al. 2000. Grad Snežnik. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Cankar, Izidor, ur. 1960–1971. Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga. Ljubljana : Zadružna gospodarska banka.
Iz zgodovine snežniške graščine. 2000. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 48, 1–2.
Javornik, Marjan, ur. 1997. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hribar Angelika. 2000. Gozdarski direktor posestva Snežnik Jožef Obereigner in njegova rodbina. Kronika. 48, 1/2 (2000), str. 42–56.
Kačičnik Gabrič, Alenka. 2000. Henrik Schollmayer Lichtenberg. Kronika. 48, 1/2 (2000), str. 57–64.
Kačičnik Gabrič, Alenka. 2000. Arhivsko gradivo graščine Snežnik. Kronika. 48, 1/2 (2000), str. 3–12.
Kačičnik Gabrič, Alenka. 1999. Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik posestva Snežnik. Zgodovina za vse. 6, št. 1 (1999), str. 5–12.
Preinfalk, Miha. V pripravi. Blagoslovljeni in prekleti. 40 plemiških rodbin iz 19. in 20. stoletja na Slovenskem.
Schollmayer-Lichtenberg, Heinrich von. 1998. Snežnik in schönburški vladarji : zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem. Postojna: Gozdno gospodarstvo.

Arhivski viri
ARS, AS 744, Graščina Koča vas.
ARS, AS 778, Graščina Snežnik

Elektronski viri
http://www.manorhallerstein.com/en-p-history-of-the-manor [pridobljeno 13. avg. 10]
http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik3.pdf [pridobljeno 13. avg. 10]

Fotografija
Henrik (Heinrich) Schollmayer-Lichtenberg
Foto: Arhiv Angelika Hribar, Ljubljana

Avtor: Alenka Veber
Povzeto po glasilu občine Loška dolina Obrh, 11(2010), št. 4(56)

Objave iz iste kategorije: