Vsebina:
Župnijska cerkev Marije vnebovzete
Na poti iz Velikovca k starodavnemu škofijskemu sedežu v Šentandražu v Labotski dolini na Koroškem je pod pobočji Svinške planine skalnati hrib z mogočnim grajskim zidovjem. Pod te strme pečine z gradom na vrhu se je stisnilo malo naselje in dobilo ime po grebenu nad njim Grebinj (Griffen). Leta 822 se kraj prvič omenja s slovenskim imenom Crivina.
Grebinj z okoliškimi kraji je že pred letom 1148 pripadel bamberški škofiji. V cerkvenopravnem pogledu je kraj z okolico od znane razsodbe Karla Velikega naprej spadal pod salzburško nadoblast. Kot vsi večji kraji, Grebinj ni imel lastne župnije v trgu, ampak je bilo župnijsko središče zunaj trga, približno pol ure hoda zahodno v smeri proti Vovbram. Kakor sodijo zgodovinarji, so to cerkev dali postaviti Spanheimi ali pa še salzburški misijonarji. Posvetili so jo Materi božji. Leta 1235 se imenuje tudi kot sedež proštije. Še bolj so župnijsko središče povzdignili bamberški škofje takrat, ko so tu ustanovili samostan premonstratencev, edinega na slovenskem narodnem ozemlju. Leta 1236 se je bamberški škof Ekbert odločil ustanoviti samostan pri starodavni cerkvi Matere božje pri Grebinju. Menihi so sem prišli iz samostana Vessra v Turingiji. Z njihovim prihodom so se začela velika gradbena dela. Poleg samostana s križnim hodnikom so si menihi ob stari romanski farni cerkvi postavili lastno samostansko cerkev. To je posvetil lavantinski škof Herbert leta 1272.
V Grebinj so prišli premonstratenci sto let po smrti svojega ustanovitelja in se zapisali dušnopastirskem delu med slovenskim ljudstvom za dolga stoletja, vse dokler ni 17. maja 1786 cesar Jožef II. samostana razpustil.
Današnjega romarja že od daleč vabi visok zvonik, še eden v množici t.i. koroških kornih zvonikov. Ko se približamo samostanu, pa nas preseneti še visoko obzidje z dvema stolpoma. To obzidje, prvotno je bilo še višje, so pozidali okrog leta 1500 v času turških vpadov. Stara farna cerkev obvladuje z zvonikom celotno stavbno gmoto. O njenem romanskem poreklu govori zahodni portal in nekaj drugih drobnih stavbarskih značilnosti. V času pozne gotike, ko so tu že dolgo delovali premonstratenci, so jo gotsko predelali in dodali na zunanjščini tudi opornike. Notranjščina je skromna, kar kaže, da je bila samostanska cerkev pomembnejša, ali pa so ob prenosu farnega sedeža prenesli tja tudi del opreme, prav gotovo pa se bo obiskovalec ustavil pri freskah, ki naj bi nastale že okrog leta 1235, ob ustanovitvi samostana.
Bolj razkošna in privlačna je samostanska in sedanja farna cerkev. Že s štukaturami okrašena baročna zunanjščina nas vabi, da si jo natančno ogledamo. Notranjščina, ki je za povrh lepo obnovljena, pa je pravo doživetje umetnosti. V osnovi je tudi ta cerkev triladijska romanska bazilika. O starosti stavbe pričajo nagrobniki, zdaj razporejeni po stenah cerkve. Poseben čar vsej stavbi daje čudovita in razkošna oprema: glavni in vsi stranski oltarji so izredne mojstrovine baročne dobe. Tudi cerkvene klopi so rezbarska mojstrovina baroka. O nekdanjih menihih pa govorijo lepe korne klopi pred glavnim oltarjem. Ta je bil narejen leta 1776, malo pred razpustitvijo samostana, kjer v baročni gloriji kraljuje gotski kip Matere božje iz kamna, narejen ok. leta 1520. Vsak se bo ustavil še pri razkošni prižnici. Ob bogastvu podob in dogodkov, ki jih je rezbar upodobil, skorajda ni bila potrebna nobena beseda… Prižnica je bila narejena v prvi četrtini 18. stoletja, kakor tudi oltarji Žalostne Matere božje in sv. Antona. Tudi ostala dva sta baročni deli, pa čeprav so v onega na južni strani pozneje postavili lurško Marijo.
Obisk Grebinjskega kloštra je pravo romanje h koreninam slovenske vernosti.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Pfarre Stift Griffen
Stift Griffen 2
9112 Stift Griffen
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: Marijino vnebovzetje.
[wpgmza id=”5″ marker=”102″ zoom=”11″]