Vsebina:
Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja
V Cengrob se velike gnade gode, pravi stara pesem, ki so jo prepevali romarji, ko so prihajali v to znamenito božjo pot “Marije angelskiga češena”, ki je leta 1991 slavila 700. obletnico prve omembe kraja. Pravzaprav bi težko rekli, da je Crngrob manj znana božja pot, prej bi veljalo, da je precej pozabljena. Na binkoštni praznik je nekdaj sem romalo kar 28 procesij iz najbolj imenitnih fara bližnje in daljne okolice, med njimi ljubljanskega Šempetra, Nevelj, Mošenj, Cerknega, Idrije… Vsako leto je bilo še v prejšnjem stoletju v tem svetišču opravljeno do 900 maš. O teh slavnih časih danes pripovedujejo mogočni zidovi in bogata oprema. Tudi romarji še pridejo. Najbolj zvesti so ti, ki žive v bližini, na Sorškem polju in v loških krajih, posebno še s “Fare” – Stare Loke. Kadar sem zanese pot naključnega popotnika, pa se kar ne more načuditi temu, kar najde tukaj.
Crngrobska cerkev z mogočnim zvonikom pritegne našo pozornost že od daleč, ko se s Sorškega polja ozremo proti Svetemu Joštu in Križni gori. Pota, ki vodijo k njej, nas skozi senčne gozdove pripeljejo pod bele zidove svetišča, kjer nam postane jasno, zakaj so si za film Cvetje v jeseni izbrali prav idiliko tega kraja. Prvo vprašanje, ki si ga tukaj zastavimo, je seveda – zakaj tako nenavadno ime. Nekateriga povezujejo z nemškim Ehrengruben in to skušajo razlagati. Za nas pa je domača Ijudska razlaga, ki je pravljično obarvana. Ime naj bi nastalo zaradi črne trave, ki je zrasla na grobu loškega mestnega glavarja, ki je hotel preprečiti zidanje tako velikega stolpa, kot je crngrobski. Kaznovan je bil s tem, da ga je veter vrgel z odrov pri zvoniku in se je pogreznil globoko v zemljo. Nad tem grobom je dolgo rasla črna trava.
Če je ime zavito v pravljične razlage, pa je bolj zgovorna stavbna zgodovina svetišča. Včasih kdo trdi, da Slovenci nimamo katedral. Ob pogledu na Crngrob bo moral to trditev preklicati. Štiri različne cerkve in zidave so povezane v stavbno gmoto s tako domiselnostjo, da je pred nami slovenski Köln ali Reims. V zidovih te cerkve je skrita zgodovina vse od 1250. leta dalje. To je pravi raj za umetnostne zgodovinarje in umetnike.
Če v arhitekturi in slikarstvu prevladuje gotika, pa je oprema s čudovitimi zlatimi oltarji vsa baročna. Njeno lepoto posebno doživite ob igri svetlobe na glavnem oltarju. Takrat si prav lahko zamislite naše prednike, ki so tukaj doživljali predokus nebes. Glavni oltar Marijinega oznanjenja je napravil leta 1652 ljubljanski rezbar Jurij Skarnos. Velja za enega največjih zlatih oltarjev pri nas, saj meri v višino deset metrov in je na njem skoraj sto figur. Nad tabernakljem pod baldahinom pa je v nasprotju z velikimi merami majhna in prikupna podoba Marije z Jezusom, ki je predmet češčenja. Zaradi tega milostnega kipa se zbirajo romarji tukaj. Njegova majhnost ob veličini vsega okrog nas opominja na skromnost in ponižnost. Taki bi se morali počutiti, ko prihajamo pred Boga.
Veliko bi morali še naštevati o Crngrobu. Ob umetnostni zakladnici, ki ji ni para daleč naokoli, ne bi smeli pozabiti na slavne freisinške škofe, graditelje tega svetišča, pa na nemške koloniste, ki so se sem doselili in najbrž dali ime, na ajdovsko deklico, ki je pomagala graditi to cerkev in je njeno rebro shranjeno v cerkvi, na turškega vojskovodja, ki je pustil sled konjske podkve, in še in še… Naj ostane nekaj za vas, ko boste poromali sem.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Stara Loka
Stara Loka 63
4220 Škofja Loka
Telefon: (04) 512 12 06
Dostop: z vozili iz Form; z avtom po makadamski cesti iz Stare Loke.
Glavni ronmrski shodi: Gospodovo oznanjenje (25. marec), binkošti, Marijini prazniki.
[wpgmza id=”5″ marker=”103″ zoom=”11″]