Doma Izleti Romarske cerkve Brestanica

Brestanica

Bazilika Lurške Matere božje

Brestanica

Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temelja dom Marijin in prinašaj slovenskemu narodu milost Lurda! Tako so zapisali na pergament, ki je bil ob blagoslovitvi, 16. julija leta 1908, vložen v temeljni kamen svetišča lurške Matere božje, kakor da bi vedeli, da bo tukaj zraslo tako mogočno svetišče, kot jih je le malo na naši slovenski zemlji. Načrtovalci, posebno arhitekt Hans Pascher iz Gradca, so stavbo z romanskimi in gotskimi prvinami tako posrečeno uskladili s prostorom, kjer leži, da zbujajo visoki zidovi in zvonik občudovanje pri vsakem obiskovalcu, ko jih zagleda pred seboj. Brestaniško svetišče ima častni naziv “slovenski Lurd”, saj so ga začeli graditi ob zlatem jubileju Marijinih prikazovanj. Vanj so vgrajeni darovi častilcev lurške Marije z vse slovenske zemlje, zato je še bolj naše, slovensko.

Starejši Slovenci in domačini še vedo, da se je Brestanica vse do konca druge svetovne vojne imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati grad. Zares je ta kraj “bogat” – z zgodovino. Na to je vplivala naravna lega. Leži namreč v ozki dolini Brestanice tik pred izlivom le-te v Savo. Tu je bilo križišče poti ob Savi v notranjost, zato je bilo na pečini med Savo in Brestanico že v keltski in rimski dobi naselje. Pomembna prelomnica za verski razvoj krajev je bila letnica 1881, ko so v rajhenburški grad prišli “molčeči menihi”, trapisti iz Francije. Vse do druge svetovne vojne, ko so jih Nemci pregnali in zaplenili njihovo premoženje, so pomembno vplivali na duhovni in gospodarski razvoj teh krajev.

Rajhenburška župnija je v začetku tega stoletja potrebovala novo, prostornejšo župnijsko cerkev. O tem so razmišljali že številni duhovniki, ki so tam službovali. Težki časi in gospodarske razmere pa so jim jemale pogum, da bi se lotili dela. Ko je sem prišel Jožef Cerjak, ki je do tedaj deloval kot kaplan v mariborski stolnici in tam od blizu opazoval gradnjo bazilike Matere milosti, so se stvari začele premikati. Vedel je, da brez širše pomoči ne bo šlo. Ustanovil je posebno stavbno društvo, katerega člani so bili iz vse Slovenije in so se obvezali, da bodo prispevali letno določen dar za gradnjo. Razposlal je posebno glasilo vsem članom in začel zbirati denar. Prvi in največji dar pa je bilo zemljišče, ki ga je za stavbo in župnišče prispevala domačinka Ana Korban. Zidati so začeli leta 1908, mariborski škof Mihael Napotnik pa jo je slovesno posvetil že čez šest let. Kljub veselju, ki je prevevalo tisoče romarjev z vseh strani Slovenije, pa je bil tisti drugi julij leta 1914 zaznamovan s skrbjo: prav tega dne so peljali mimo Rajhenburga truplo avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda – napovedovala se je prva svetovna vojna…

Svetišče so pred posvetitvijo opremili številni domači in tuji umetniki. Dvometrski kip lurške Marije so pripeljali iz Pariza, potem ko ga je v Lurdu blagoslovil škof Napotnik. Podobno je bilo s kipoma sv. Jožefa in Srca Jezusovega (zadnji je bil blagoslovljen v Paray le Monialu). Za popestritev velikih sten in obokov so se obrnili na slikarja Osvalda Biertija, ki je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, podobami svetnikov ter cvetličnim okrasjem. Tudi barvna okna so poskrbeli za cerkev: pripeljali so jih iz Innsbrucka, marmornati oltar pa so naročili v Ljubljani pri kamnoseku Tomanu. Tako se je svetišče obogatilo z izdelki, ki zdaj po sto letih pridobivajo vrednost tudi pri umetnostnih zgodovinarjih.

K velikemu ugledu božje poti je prispevala tudi razglasitev brestaniškega svetišča za baziliko leta 1929.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Brestanica
Cesta prvih borcev 8
8280 Brestanica

Telefon: (07) 497 91 60

Dostop: z vozili do cerkve.

Glavni shodi: god lurške Matere božje (11. februar) n nedelja po njem, obletnica posvečenja (prva nedelja
vjuliju), Marijini prazniki.

No results found in this location. Please try again.

Povezane objave: