Doma Izleti Romarske cerkve Davča

Davča

Župnijska cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega

Davča

Mesec junij je po istem vzoru kakor maj Mariji posvečen Srcu Jezusovemu. V maju obhajamo šmarnice, v juniju pa naj bi (a se je, žal, ta pobožnost manj razširila in že skorajda pozabila) obhajali vrtnice.

Češčenje Jezusovega Srca ima svoj izvor v celotnem odrešenjskem načrtu. Ze prva Cerkev je govorila o tej podobi božje ljubezni do človeka. Sv. Avguštin in sv. Janez Zlatousti sta napisala globoke misli o Cerkvi, ki je izšla iz Odrešenikovega Srca. V 12. stoletju je o božjem usmiljenju, ki se najjasneje razodeva prav v Jezusovem Srcu, govoril sv. Bernard. Za praznik pa je zaslužen sv. Janez Eudes v 17. stoletju. Po njegovem prepričanju je širjenje češčenja Srca Jezusovega najuspešnejše sredstvo za to, da bo Kristus spet močneje zavladal v dušah in praktičnem življenju posameznikov. Videnja sv. Marjete Alacoque (v 17. st.) so to češčenje še pospešila. Cerkev je prvič uradno dovolila praznovanje Srca Jezusovega šele v 18. stoletju, leta 1856 pa ga je papež Pij IX. razširil na vso Cerkev. Praznik se obhaja na petek po osmini sv. Rešnjega telesa kot ponovitev velikega petka. (Praznik sv. Rešnjega telesa je ponovitev velikega četrtka). Srce ponazarja božjo ljubezen do človeka, ki je bila tako velika, da je bil za nas pripravljen trpeti in umreti sam božji Sin.

Tako kot povsod po svetu se je tudi pri nas ta pobožnost hitro prijela, posebno tam, kjer so se duhovniki hoteli upreti hladnemu in strogemu janzenističnemu duhu, ki je povsod videl le prepovedi in kazni. Kljub temu da imamo zato po naših cerkvah veliko podob Srca Jezusovega in Marijinega (posebno radi so jih ljudje obešali v bogkov kot po svojih domovih) pa so le štiri župnijske (in pet podružničnih) cerkva posvečene Srcu Jezusovemu. Posrečeno pa se povezuje češčenje Srca Jezusovega z Marijinim zavetništvom v nazivu Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega. Tri cerkve – dve podružnični in ena župnijska – imajo tako zavetnico. Ena med temi, v Davči, ima v svojem izročilu tudi romanja in romarske pobožnosti.

Davča je raztresena vas na nadmorski višini okrog 967 metrov. Sestavljajo jo posamezne kmetije med Poreznom in Črnim vrhom. Izredno razgibano obliko celotni hriboviti pokrajini je dal potok Davča, ki je razjedel površino skrilaste pokrajine. Ko se po soteski ob potoku popeljemo do cerkve na pobočju, kjer je središče tega svojskega sveta, se nam zazdi, da smo prišli v samosvojo pokrajino.

Tukajšnji svet je tako kakor vsa Selška dolina in pokrajina med Škofjo Loko in Idrijo prišel v last brižinskih škofov z darilno listino leta 973, ko je cesar Oton II. podaril to ozemlje brižinskemu škofu Abrahamu. Redke predele so škofje kolonizirali s prebivalci od drugod. Okrog Sorice so leta 1283 prišli Tirolci iz Pustriške doline, zato so se ohranila mnoga nemška imena in izročila. V desetletjih 1560 – 1580 pa so na ozemlje Davče naselili tudi Slovence.

Kdaj je stala v Davči prva cerkev, ni znano. Sedanje svetišče, ki nima izrazitega sloga, je bilo pozidano v letih 1878 in 1879. Krasi ga lep marmorni oltar in v njem podoba Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega. Pravo bogastvo je slika Jurija Šubica, s katero so nekoč zakrivali tron. Razen te ni opreme s posebno umetniško ali zgodovinsko vrednostjo. Kljub temu “skromnemu” značaju je cerkev postala pribežališče vseh vernih v okolici, ki so iskali pri Mariji pomoč in tolažbo v vsakdanjem življenju.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Davča
Davča 80
4228 Železniki

Telefon: (04) 519 80 00

V upravi iz Sorice:
Župnija Sorica
Spodnja Sorica 23
4229 Sorica

Telefon: (04) 519 80 00

Dostop: z avtom.

Glavni shod: binkošti.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: