Vsebina:
Ime Bloško jezero že samo po sebi pove, da gre za jezero na Blokah. Bloke so zelo izravnana visoka planota nad vzhodnim koncem Cerkniškega polja. Med oblimi nizkimi griči se v dinarski smeri vrstijo prostrane ploske doline z globoko, dobro zemljo, ki je ob ponikalnici Bloščici ponekod zamočvirjena.
Obsežni travniki in pašniki so osnova za zelo razvito živinorejo, na njivah na zaobljenih vzpetinah pa pridelek pogosto ogroža pozeba, do katere prihaja zaradi visoke lege med 720 in 800 metri nadmorske višine. V šali to območje pogosto opisujemo kot slovenska Sibirija. Zime so hude in pogosto zapade veliko snega, kar še dodatno otežuje močna burja. Zato ni čudno, da so Bločani že pred stoletji med prvimi izumili smuči, ki so jih izdelovali sami. Bile so krajše in širše kot jih poznamo danes.
Petinštirideset bloških vasi in zaselkov je razporejenih ob cestah, ali okoli vodnega izvira. Največji vasi sta Velike Bloke in Nova vas, kjer je danes tudi sedež občine. V Novi vasi je tudi nekaj industrije, ambulanta, šola, trgovina, banka, bencinski servis ter dokaj bogata gostinska ponudba. Dobra gostinska ponudba je tudi v vasi Velike Bloke. Za turiste je zanimiva Križna jama na zahodnem obrobju Blok pod Križno goro.
Bloško jezero od blizu
Med jezeri, ki smo jih doslej predstavili v naši seriji o lepotah Slovenije, je Bloško jezero najmanjše, čeprav je res, da je to največja stoječa voda na Bloški planoti. Po površini je komaj kaj večji od enega hektarja, globoko pa je do dva metra in pol. Nahaja se v idilični vasici Volčje s cerkvijo sv. Volbenka na nadmorski višini 754 metrov. Če vzamemo za izhodišče Ljubljano je jezero dosegljivo iz dveh smeri: po daljši in lepši cesti skozi Cerknico, ali po krajši in nekoliko slabši cesti do Velikih Lašč in od tu na desno po Lužarjevem bregu proti Novi vasi.
Bloško jezero je umetnega nastanka. Nastalo je z zajezitvijo majhnega potoka, ki še vedno skrbi za čistost in zdravo vodo v jezeru. Pred leti je že skoraj propadlo, a ga je občina Bloke pred desetletjem na srečo sanirala. Belim cvetovom lokvanjev, rogozi in jezerskim bičkom se poleti pridružijo številni kopalci, ki se radi ohladijo v čisti jezerski vodi. Domačini pravijo, da se ob lepih vikendih na prostoru ob jezeru nakopiči tudi do 600 avtomobilov.
Poleg kopalcev pa jezero in okolico skozi celo leto obiskujejo tudi številni pohodniki in kolesarji, saj gre res za pravo pohodniško in za kolesarjenje zelo primerno deželo. Najbolj poznan je pohod po Krpanovi poti, ki ima svoj začetek in konec v Novi vasi; dolga je 21 kilometrov in je primerna za vse starosti. Pohodniki porabijo za pot okoli pet ur.
Razcvet turizma z umetniškim pridihom
V strategiji nadaljnjega razvoja Slovenije se zelo pomembno mesto pripisuje tudi razvoju turizma. To tudi ni čudno, kajti turizem že sedaj prispeva več kot deset odstotkov k slovenskemu bruto domačemu proizvodu in še več bo v prihodnje. Prilivi od turizma se že približujejo trem milijardam evrov. Najboljši slovenski in tuji strokovnjaki so prepričani, da ima Slovenija pogoje za to in še za kaj več. Med te pogoje smemo uvrstiti tudi Bloško jezero, ne glede na to, da gre za majhno jezero, ki mu izdatno dodano vrednost daje neokrnjena narava v neposredni in nekoliko bolj oddaljeni okolici.
To so spoznali tudi odgovorni funkcionarji na občini Bloke. Z natečajem so iskali in našli pogumnega podjetnika in podjetnico s smislom za gostinsko in turistično dejavnost, hkrati pa jima je jezero predstavljalo velik izziv v smislu iz nič nekaj narediti.
Po desetih letih, od kar sta se začela s tem ukvarjati Janez in Martina iz podjetja Hija d.o.o. je že povsem očitno, da so imeli občinski možje srečno roko pri izbiri podjetnika. Ime Hija je nastalo iz priimka in imena Hiti Janez, pri čemer je treba takoj povedati, da je prvi in glavni akter pri tem podvigu pravzaprav Janezova življenjska sopotnica Martina Lah.
Je prototip mlade, energične in pogumne podjetnice, kakršnih bi na Slovenskem potrebovali več, veliko več. Janez jo seveda ves čas izdatno podpira, a ob veliki kmetiji na naslovu Andrejče 2, mu prav veliko časa ne ostaja. Nekaj več časa najde le v zimskem času. Tedaj pride do izraza njegov smisel za umetnost oziroma točneje za kiparjenje in oblikovanje iz lesa.
Orjaške figure medvedov ob jezeru in nad jezerom so njegove stvaritve. Njegov smisel za lepo pride do izraza tudi pri oblikovanju klopi, miz in stolov največkrat iz enega kosa hrastovega lesa, pa tudi pri oblikovanju ograj, igral itd. Nasploh je treba povedati, da se Martina in Janez držita načel sonaravnega gospodarjenja. Vsi objekti in oprema so izdelani iz lesa iz neposredne okolice. {mosimage cw=300} Najprej so postavili brunarico na idilični lokaciji ob jezeru. Tej je sledila terasa z mogočnim Krpanovim prestolom in otroško igrišče. Nov korak v turistični ponudbi je bil storjen v letošnjem letu s postavitvijo šestih lesenih hišic v parku Idila, na prostoru, ki sta ga podjetnika pridobila z nakupom dragega zemljišča. Vsaka hišica je opremljena s posteljnino, elektriko in urejeno teraso. Trenutno se urejajo še skupni sanitarni prostori. Posebnost parka bo tudi skupni družabni prostor za piknike, s čemer bodo bungalovi dobili še dodatno kvaliteto.
Posebno težo parku Idila daje ograja iz lesa akacije in gozdna moža iz lesa duglazije, ki čuvata vhod v park. V prihodnje bo najbrž treba ponuditi še kakšno večjo hišico, ki bo imela prostor in opremo za pripravo hrane. Celotna okolica naj bi dobila še vso ostalo turistično infrastrukturo, s čimer bo jezero dobilo tudi vse značilnosti turistične destinacije. Želja obeh podjetnikov je, da bi v prihodnjih letih zgradila objekt, v katerem bi turisti dobili poleg informacij tudi hrano in prenočišče skozi celo leto.
Tomaž Štefe
[wpgmza id=”5″ marker=”6″ zoom=”11″]
