Doma Izleti Romarske cerkve Cerkev na Blejskem otoku

Cerkev na Blejskem otoku

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja

Bled

Slovenija se ne more pohvaliti z otoki tako kot pomorske države, zato pa imamo biser vseh biserov: “otok bleški, kinč nebeški”. Ta čudoviti svet pod Triglavom opeva Prešeren takole: “Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolščno ta podoba raja”.

Blejsko jezero je ostanek velikega bohinjskega ledenika, ki je pokrival gorenjsko ravan. Po velikosti (1,33 kvadratnega kilometra, najgloblja točka na 31 metrih, dolgo je dva kilometra in široko enega) se uvršča med majhna ledeniška jezera, po ljubkosti pa brez dvoma med najlepša. Edinstveno lepoto mu dajeta otok s cerkvico in grad na skalnati pečini. Stoletja človeškega bivanja so dala dodaten pečat temu koščku naše domovine.

Zgodovinske listine prvič omenjajo Bled leta 1004, ko je cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji na Južnem Tirolskem obsežno posest med obema Savama: Bohinjko in Dolinko. Dolga leta so ti zemljiški in duhovni gospodje pomembno oblikovali svet in življenje ljudi v teh krajih. Ob razkopavanjih po vojni so na otoku odkrili staroslovanske grobove, ki potrjujejo ustno izročilo, da so že naši prvi predniki imeli tam svoje svetišče ali prebivališče. Arheologi pa so izkopali še sledove štirih prednic današnje Marijine cerkve, s katerimi je izpričana tisočletna navzočnost krščanstva na otoku.

Pobožna legenda, ki jo omenja blejski župnik Franc Gornik v svoji Zgodovini, pravi, da se je na kraju, kjer sedaj valovi jezero, nekdaj razprostiral sončen pašnik. Sredi njega se je dvigal grič z Marijino kapelico. Ker pašnik in kapelica nista bila ograjena, so ovce zahajale v cerkvico in onečedile celo oltar. Bližnji prebivalci so bili brezbrižni zaradi takega oskrunjenja, čeprav so večkrat slišali opomin: “Ogradite pašnik, če ne, bom kapelico ogradila sama!” Domačini se niso zmenili za svarila, zato je Marija uresničila svojo napoved. Ko so se nekega jutra zbudili, so prestrašeni zagledali pašnik pod vodo, sredi novega jezera pa se je dvigal otoček s kapelico.

Stoletja je dolga zgodovina božje poti pri Mariji na jezeru. Prva omemba sega v davno leto 1185. Tretjega decembra se omenja cerkev in proštija na otoku. V darilni listini briksenškega škofa Henrika je omenjen Gerung, “častiti prošt pri sv. Mariji na jezeru Bled”. Omemba proštije pove, da je moralo biti tu že dobro obiskano svetišče. V listinah oglejskega patriarhata je zopet omenjena neka cerkev na Bledu, ki jo je 11. januarja leta 1142 posvetil takratni patriarh Pelegrin. Najbrž gre za prenovljeno otoško cerkev. O posvetitivi cerkve na otoku pa poroča tudi prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. To je bila gotska prednica današnje cerkve in zvonika. Doletele so jo hude preizkušnje: leta 1511 jo je prizadel potres, zato so jo morali zopet obnoviti. 25. junija 1523 jo je posvetil ljubljanski škof Krištof Ravbar. Nemirni čas protestantizma, ki je prav med blejskimi podložniki briksenškega škofa našel veliko privržencev, je povzročil, da je bila božja pot skoraj petdeset let zapuščena. Šele po letu 1609 se je začel njen ponovni razcvet. V letih od 1679 do 1700, ko so se povsod po katoliškem svetu razmahnila romanja, so postavili svetišče, kakor ga vidimo danes. Dodaten pečat so mu dali v 18. stoletju, ko so vanj namestili novo opremo, predvsem čudovit baročni glavni oltar z Marijinim kipom iz leta 1747. Božji poti sta kasneje grozili še dve nevarnosti: reforme Jožefa II. in Napoleonove vojske. Jožef II. je hotel cerkev podreti, pa jo je rešil grajski glavar Ignacij Novak. Tudi drugič je po njegovi zaslugi, predvsem pa zaradi upora pogumnih blejskih žena, božja pot ostala neokrnjena. Francoske oblasti so hotele pobrati dragocenosti. Ni jim uspelo. Na otoku so oblastnike, ki so jih spremljali vojaki, pričakale razburjene ženske z domačim orodjem v rokah in jih odgnale. Vpile so: “Marija varuje nas, me bomo varovale Marijo!” Kar škoda, ker se zgodba ni ponovila v tem stoletju, ko so komunistični veljaki cerkev z otokom zaplenili in iz nje po sovjetskem vzoru naredili muzej!

Hvala Bogu, zdaj spet služi svojemu namenu.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Bled
Riklijeva cesta 26
4260 Bled

Telefon: (04) 572 93 80

Dostop: s čolnom (pri hotelu Park).

Glavni shodi: “Blaževa” nedelja (po 2. februarju), Marijino vnebovzetje, maša je vsako nedeljo.

[wpgmza id=”5″ marker=”185″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: