Vsebina:
Župnijska cerkev Matere božje
Kdor je imel srečo v lepem jutru, ko sonce obsije gorenjske vrhove in ravnine, potovati po magistralni cesti od Podbrezij proti Brezjam, se mu je tam, kjer se začenja viadukt Lešnica in za njim Ljubensko polje, odprl eden najlepših pogledov, kar jih ima Gorenjska: naselje s cerkvijo na pobočju in v ozadju Triglav. To je Ljubno, značilna gorenjska vas, z enkratno lego in toliko pristnimi slovenskimi posebnostmi, kot jih najdemo stežka še kje. Čeprav je tudi sem že pridrl duh časa, se bo obiskovalec tu še vedno srečal s tistimi ponosnimi gorenjskimi hišami, kakor so jih opisovali Tavčar, Jalen, Finžgar in drugi, z ljudmi, ki spominjajo na dogajanja iz njih romanov in pripovedi. Po ozkih ulicah, mimo trdnih kmečkih hiš, kjer so vrata in okna obdana s kamnom zelencem, zavarovana z igrivo razgibanimi mrežami (“gautri”) ter okrašena z lepimi freskami različnih zavetnikov in priprošnjikov v sili. Pod “ganki” z nageljni in drugimi rožami se današnji romar povzpne k nekdaj slavni in obiskani romarski cerkvi Udarjene Marije v Ljubnem.
Malo romarjev, ki danes po cesti potujejo tod mimo, še ve, da je v Ljubnem Marijina božja pot. Zasenčila jo je slava brezjanskega svetišča v soseščini. Nekateri pa vseeno še vedno zaidejo sem, morda po davni zaobljubi.
Pred 300 leti se je z nenavadnim in čudežnim dogodkom, večkrat izpričanim tudi pisno, začela božja pot. Ljubno je takrat imelo majhno cerkvico sv. Lovrenca, ki so ji rekli sv. Lovrenc v leščevju. Ta mala cerkvica je imela lopo in v njej Marijin kip. Spadala je pod župnijo Podbrezje. Tistega leta so prenavljali cerkev. Pomagal je tudi zidar Gregor Eržen, ki je imel dekle z imenom Marija. Ko je hodil mimo Marijinega kipa, je gledal Marijo in si govoril, da ima nebeška mati sicer lepe oči, a da ima njegova Marija lepše. Zazdelo se mu je, da mu je Marijin kip odkimal, da to ni res. To ga je razjezilo in je z zidarskim kladivom udaril na Marijino sence. Zgodilo se je nekaj nerazložljivega. Iz rane lesenega kipa je začela teči kri. Takoj so pritekle žene in začele kri brisati, vendar se ni hotela ustaviti. Ljudi je tako prevzelo, da so poklicali župnika Engelmana v Podbrezjah, naj pride pogledat. Župnik je dal kip popraviti, a zaman. Vsakokrat, ko so rano zakrili, se je na novo pokazala. Ta rana se vidi še danes. Čudežni dogodek se je razvedel po vsej deželi. Marijin kip so postavili v tron velikega oltarja. Začela se je božja pot k Mariji Udarjeni v Ljubno. Zidarju ni upal nihče dati odveze za storjeno dejanje, zato je odšel na spokorno romanje v Rim. Po dveh letih se je spokorjen vrnil domov in pokleknil pred Marijo. Ta se mu je v znamenje odpuščanja nasmehnila. Zgodba je danes naslikana na oboku prezbiterija. Pravijo, da si je zidar Gregor zadal posebno nalogo: vsakega bo spodbujal k Marijinemu češčenju. Rad je tudi pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Zgodbo in pričevanja ljudi, ki so to doživeli, je zapisal kaplan Sebastijan Pogačar, ki je pastiroval v Ljubnem v letih 1755 do 1762. Ljudje pa še vedo, da je sredi cerkve pod današnjim tlakom grobnica, kjer so pokopane žene, ki so Mariji brisale kri.
Božja pot je že od začetka tako zacvetela, da so se kmalu, verjetno okrog leta 1747, odločili za gradnjo nove cerkve. Leta 1820 je pogorela. Nedotaknjen je ostal le veliki oltar. Kasneje so prizidali še stransko kapelo sv. Treh kraljev. Kot pravi izročilo, je bila zidana po zaobljubi neke družine, ki je stanovala pri Hlevarju in jim je umrl otrok, a po Marijini priprošnji zopet oživel. Številne druge votivne slike, ki vise okrog oltarja, še dandanes pričajo o zaupanju romarjev do Marije. Sloves božje poti je segel na Hrvaško, saj med lepimi votivnimi podobami najdemo zaobljubljeno nekega grofa iz Petrinje na Hrvaškem. Ena najbolj zanimivih pa je tista, ki prikazuje dobro in slabo opravljeno spoved. K slovesu božje poti je pripomogla tudi bratovščina Matere božje za srečno smrt, ustanovljena leta 1704.
Ljubenska božja pot je po letu 1863, ko je zacvetela brezjanska, začela toniti v pozabo. Še vedno pa je vabljiva, v njej kraljuje isti Marijin kip. Prostorna cerkev, z vso bogato opremo iz časov cvetoče božje poti, nas vabi na obisk.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Ljubno
Ljubno 81
4244 Podnart
Telefon: (04) 533 12 03
Dostop: z avtom do cerkve.
Glavni shodi: veliki šmaren, Marijini prazniki.
[wpgmza id=”5″ marker=”186″ zoom=”11″]