Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Peter nad Begunjami

Sv. Peter nad Begunjami

Podružnična cerkev sv. Petra

Sv. Peter nad Begunjami

Zadnja velika ravnina pred strmimi gorenjskimi vrhovi, imenovana po starodavnem mestecu ob Savi, radovljiška, je med najbolj znanimi in obiskanimi pri nas. Omejujejo jo vrhovi Julijcev, Karavank in na jugu gozdnata planota Jelovice. Očak Triglav, Blejsko jezero in Stol so le nekateri izbrani naravni biseri, ki dajejo pečat vsej pokrajini. Kdor hoče vso to pokrajino zajeti z enim očesom, bo kar težko izbral najboljši vrh za razgled, toliko jih je. Ne bo se zmotil, če se poda k cerkvici sv. Petra nad Begunjami. Graditelji so jo postavili na 839 metrov visoko hribovsko sleme pod Stolom in Begunjščico tik nad Poljčami in Begunjami. Pravijo, da je to ena najboljših razglednih točk na Gorenjskem. To so naši predniki vedeli že pred petsto leti, ko so si ta vrh izbrali za zažiganje kresa, da je naznanjal prebivalcem v ravnini bližajočo se turško nevarnost.

Cerkev sv. Petra je bila pozidana ob koncu 15. ali v začetku 16. stoletja. Točna letnica njenega nastanka ni znana. Zgradili naj bi jo bili gorenjski stavbeniki, ki so poznali izkušnje pri gradnji znamenitih gorenjskih gotskih dvoranskih cerkva: v Crngrobu, Škofji Loki, Radovljici, Kranju… Prvotno je bila cerkvena ladja ločena od zvonika. Šele veliko pozneje so ju povezali z manjšo streho, zvoniku pa na zahodni strani prizidali zaprto lopo z oknom. Današnji zid, ki obdaja cerkev, je bil v preteklosti veliko večji, saj je bil okrog cerkve tudi protiturški tabor. Pod južno steno tega obzidja se kakor v zavetju stiska mežnarija in dopolnjuje celovit vtis domačnosti kraja. Preden obiščemo cerkev, se je vredno ustaviti še pri Marijini kapelici na vzhodni strani, ob prezbiteriju. Pod njo je podzemni rov, ki ga je ljudska domišljija povezala z mogočnim gradom Kamen v dolini Drage.

Pogled v notranjščino cerkve nas očara tako kakor že zunanjščina in svet okrog nje. Stavbeniki so jo pozidali kot obokano dvorano, ki je z dvema stebroma razdeljena v dve ladji, na vzhodni strani pa jo šilasti obok loči od prezbiterija. Tudi ta je bil nekoč gotski kakor vsa cerkev, a v drugi polovici 18. stoletja, ko so tja postavili zdaj edini oltar v cerkvi, so ga “predelali” in mu odbili vsa gotska rebra. K sreči se je ohranil del slikarij. Med letoma 1530 in 1540 je tu ustvaril pravo slikarsko galerijo svoje dobe slikar Jernej iz Loke. Ta mož, ki je deloval na Gorenjskem, Tolminskem in celo v Beneški Sloveniji, je tu na severno in delno tudi zahodno steno ladje naslikal pasijon. Poleg onega v cerkvi Svetega Duha v Slovenj Gradcu je tukajšnji največja upodobitev Kristusovega trpljenja v naši srednjeveški umetnosti. To delo je tudi največje ohranjeno slikarsko delo Jerneja iz Loke.

Prvotne cerkvene opreme ni več. Nekdaj naj bi bili v cerkvi trije oltarji. Po nekaterih zapisih Narodna galerija hrani enega starih stranskih oltarjev, ki je sodil v skupino zlatih oltarjev, v njem pa sta se ohranila kipa sv. Roka in sv. Boštjana iz leta 1530. Tudi obeh novogotskih stranskih oltarjev ni več. Stari glavni oltar so ob 1700. obletnici smrti sv. Petra leta 1767 zamenjali z današnjim kamnitim, ki je kljub drugačnemu slogu izredno lepo delo. Prvotni glavni oltar pa lahko občudujemo v grajski kapeli na Bledu. Da je bila nekoč cerkev sv. Petra dobro obiskana božja pot, spričujejo številni podpisi romarjev na freskah v ladji in prezbiteriju. Prav posebno veliko jih je iz 17. stoletja, ko se je po reformaciji zopet razgibalo božjepotništvo. Dandanes pridejo pravi romarji le še za petrovo, ko imajo mašo kar na prostem, ker je cerkev za vse premajhna.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Begunje na Gorenjskem
Begunje na Gorenjskem 56
4275 Begunje na Gorenjskem

Telefon: (04) 533 32 51

Dostop: peš iz Begunj.

Glavni shod: petrovo (29. junija).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: