Jurjeva domačija – Občine 11 –, se nahaja v naselju Občine, v Občini Trebnje in hkrati na robu Suhe krajine. Leta 2000 je bila z odlokom Občine Trebnje razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za poznavanje življenja kmečkega prebivalstva v času pred, med in takoj po II. sv. vojni; Na podlagi poznavanja objektov in njihove funkcije se sklepa, da sta bili poljedelstvo in živinoreja tisti materialni podlagi, ki sta pogojevali način življenja nekdanjih prebivalcev te domačije.
Domačija je gručastega tipa in jo sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo in lesenim svinjakom, stranišče »na štr’bunk«, lesena kašča, lesen skedenj, kapnica z vago, brajda in sadovnjak. Nekdaj pa sta domačijo bogatila tudi hlev in enojni kozolec.
Stanovanjska hiša – Jurjeva hiša je pritlična, delno zidana in delno lesena. Okna na zidanem delu pritličja imajo polkna, na lesenem pa ne. Streha je dvokapna, pokrita s slamo in ima čop na obeh koncih slemena.
V stanovanjsko hišo vodijo glavna vhodna vrata s ceste, skozi katera pridemo v vežo s črno kuhinjo, v kateri je svinjski kotel. Iz nje vodijo zadnja pomožna vrata za izhod na dvorišče, v svinjake in hlev, ki ga označujejo le še ohranjeni temelji za hišo.
Nad črno kuhinjo je ogromen obok ali t. i. »šija«, ki je pletena iz bekovih šib in ometana z blatom. V njej so sušili suho-mesnate izdelke. Iz veže vstopimo v manjšo shrambo ali »špajzo«, prav tako pridemo na eni strani v večjo sobo, imenovano »hiša« in iz te v kamro, na drugi strani pa v manjšo sobo, imenovano »štiblc« in v klet, ki naj bi bila najstarejša, saj so brune iz leta 1508 (lahko da so bile že prej uporabljene pri kaki drugi stavbi).
»Hiša« ima zidano krušno peč, ostali del sobe je lesen. Notranja oprema je skoraj v celoti ohranjena in v dobrem stanju. 
Kamra je lesena; posebnost tega prostora je, da je bila za časa II. svetovne vojne zmanjšana, kajti njen manjši del je bil predelan v skrivališče za ljudi in zaloge hrane v času obvezne oddaje.
»Štiblc« je zidan in ima debele zidove ter dobro ohranjeno notranjo opremo.
Čeprav se v klet spustimo po dveh stopnicah, je to v bistvu pritličen prostor. Tla so iz nabite zemlje, strop je lesen in prepojen s katranom. V kleti so shranjevali poljske pridelke, vino in delovno orodje.
Na dvoriščni strani je na stanovanjsko hišo prislonjen manjši gospodarski objekt – svinjaki. Le-ta je lesen, pokrit z enokapno slamnato streho. Postavljen je bil v času II. svetovne vojne.
Gospodarsko poslopje – Jurjev skedenj je lesen in pritličen ter postavljen na kamnito podlago. Streha je prekrita s slamnato kritino. Notranjost skednja je razdeljena na dva približno enaka prostora, od katerih je 
eden služil za mlačev in pripravo krme, drugi pa je bil shramba za seno in slamo. Pod nadstreškom skednja je ohranjen lojtrski voz. Skedenj je bil postavljen po letu 1730, predelan oz. razširjen po letu 1848.
Ob skednju je ohranjen sadovnjak s starimi sortami jablan in hrušk, ki še sedaj bogato rodijo.
Kašča stoji nasproti hiše in na drugi strani ceste. Ohranjeno je samo leseno pritličje in križna vezava brun, notranja oprema in predali za skladiščenje žit.
Zraven kašče je postavljen vodnjak – vaga, namenjen zbiranju meteornih padavin oz. kapnice, ki je včasih služil za domačo uporabo in napajanje živine. Vodnjak je zidan, z lesenim pokrovom. Vaga za dvigovanje vode pa je iz trdega hrastovega lesa.
V stari Jurjevi domačiji vas povsem prevzame duh pretekle zgodovine in lastnikov, ki so s trdo voljo in nemalo truda skrbeli za svoje imetje in tako pripomogli k bogatejši kulturno – etnološki dediščini.
Ogleda vreden muzej na prostem, kjer lahko starejši obujajo spomine, mlajši pa odkrivajo preteklost.
Vabljeni na Jurjevo domačiji – prostor doživetij!
Odprto po dogovoru!
Kontakt: Alenka Lamovšek, upravljalka Jurjeve domačije, [email protected], +386 41 890 909