marec 2010
Domov arrow Zanimivosti
 
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Prijava na Kam.si mesečnik
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Še nimate računa? Registracija
Anketa
Kaj menite o foto galeriji?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
526 registriranih
0 danes
0 ta teden
5 ta mesec
Zadnji: marimar
Zanimivosti

Dolina reke Glinščice

Natisni E-pošta
Glinščica
Za dolino reke Glinščice velja rek »Manj je več«. Čeprav je kanjon Glinščice dolg le dva kilometra in pol, je prava zakladnica zanimivosti in naravnih lepot, ki obiskovalcem vedno znova vzame dih. Čeprav leži tik ob Jadranskem morju, se ob pogledu na kamnite, prepadne stene zdi, da je morje še zelo daleč, v povsem drugem okolju.

Posebnost reke Glinščice je tudi ta, da izvira v Sloveniji in se v morje izliva v Italiji. Njen izvir je nedaleč od vasi Klanec pri Kozini (ob avtocesti Ljubljana – Koper). Kmalu po izviru rečica prestopi državno mejo, se vije po kanjonu in se izliva v Jadransko morje v bližini Trsta. Tudi pohodniki, ki se podajo po dolini, lahko na svoji poti nemalokrat prestopijo iz Slovenije v Italijo in nazaj.
Preberite več...
 

Guzaj - ta naš kozjanski tolovaj!

Natisni E-pošta
RAZMIŠLJANJE

Kar naenkrat je zaživel, prej globoko zakopan, osramočen in zaznamovan z razbojništvom, zaradi česar ni bil deležen niti Svete zemlje za svoj večni pokoj, kaj šele dobre besede. Tudi stoletje kasneje je še vedno pozabljen trohnel v skromnem grobu na Prevorju, ki ga je tu in tam oplela kakšna dobra duša in nanj zasadila kakšno rožo. Bivši šentjurski župan ni niti želel slišati zanj, češ da je neprimerno častiti razbojnika, kaj šele, da bi se obuditvi spomina nanj namenila kakšna finančna sredstva. Pa vendar smo Prevorjani upali, da pride dan, ko bo Guzaj smel ponovno »spregovoriti«. Še bolj kot mi je vztrajno verjel vanj Milenko Strašek, ki je precej svojega prostega časa posvetil raziskovanju življenja tega tolovaja, ki mu pravimo kar Kozjanski Robin Hood.
Preberite več...
 

Haloze – svet neokrnjene narave

Natisni E-pošta
Haloze
Haloze so svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric na SV Slovenije. Začnejo se na zahodu pri Makolah in se razprostirajo v, smeri JZ – SV, vse do Zavrča. Na severu pokrajino obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu pa Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Vzhodni del imenujemo tudi vinorodne Haloze, saj vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin. Za vinorodne Haloze je značilna slemenska razložena poselitev, ki je sledila širjenju vinogradov. V celoti Haloze zajemajo 30 000 hektarjev površin, kjer živi približno 21 000 prebivalcev v sedmih občinah (Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Majšperk, Žetale).
Preberite več...
 

Lepe, a včasih zelo nevarne

Natisni E-pošta
Lepe, a včasih zelo nevarne
Prejšnji teden je naše kraje zajelo prvo sneženje. Snega so se razveselili predvsem otroci, ki so iz kleti in drvarnic hitro privlekli sanke in smuči ter na marsikaterem vrtu postavili sneženega moža. Starejše pa so zasnežene in poledenele ceste spomnile, da zima prinaša tudi nevarnosti. Ena izmed njih so snežni plazovi, ki pri nas ogrožajo predvsem smučarje in planince, občasno pa tudi ceste, železniške proge in naselja.
Preberite več...
 

Anekdota o Babjem zobu na Jelovici

Natisni E-pošta
Babji zob
Stari ljudje pravijo, da na Jelovški planoti stara baba je živela. Nekateri so celo trdili, da je več kot stopetdeset let že imela, da čarovnica je bila, ki se je skrivala tam, češ drugače jo bi pogubili na grmadi. Baba je zelišče nabirala, s čarovništvom in napitki se je ukvarjala ter v dolino svoje uroke je pošiljala.

V dolini vsi so se babe bali, saj kadar je urok poslala nihče od kmetov ni upal na njivo ali v gozd, saj tam še danes hudičeva ježa preži, ki marsikaterega kmeta lahko zaradi njenih urokov takoj pogubi.
Preberite več...
 

Kako lepa je ta luč!

Natisni E-pošta

Ljubljanska plinarna iz leta 1861.
Ljubljanska plinarna iz leta 1861.
Pred 145 leti je Ljubljana dobila plinsko razsvetljavo

Pisalo se je leto 1861. Bila je sobota, dober teden dni po prazniku vseh svetih. Ozke ulice ob vznožju grajskega hriba so polagoma tonile v mrak in večerni hlad. Svetli prameni dneva so izginjali za obzorjem, cerkveni zvoniki in strehe so se vse bolj medlo zarisovali na nebu. Mesto je naposled pogoltnila noč, toda tema ta večer ni bila tako gosta kot ponavadi. Skozi okna in vrata nekaterih hiš se je nam reč razlivala bleščeča svetloba in ožarjala obraze tistih, ki so kot uročeni opazovali nevsakdanji prizor.
Preberite več...
 

Čebelarski muzej v Radovljici

Natisni E-pošta
Čebelarski muzej v Radovljici
Znanstveniki so do danes popisali približno poldrugi milijon različnih vrst žuželk, ki predstavljajo dobre tri četrtine vseh živalskih vrst na svetu. Ta leteča, gomazeča in brenčeča bitja srečujemo tako rekoč povsod: na travnikih in v stanovanjih, visoko v gorah in ob morskih obalah, na prenapolnjenih mestnih ulicah in na krajih, kamor komaj kdaj stopi človeška noga. Ker številne vrste povzročajo škodo in prenašajo bolezni, žuželkam na splošno nismo posebej naklonjeni. Mnoge preganjamo ali se jim izogibamo, redke cenimo, z nobenimi pa nismo tako tesno povezani kot s čebelami
Preberite več...
 

Južna železnica

Natisni E-pošta
Potem ko so na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, za javni promet odprli železniško progo od Gradca do Celja, se je nadaljevala gradnja železnice čez slovensko ozemlje. Že 18. avgusta 1849 so hlapon, ki so mu kmetje pravili luka matija, dočakali v Ljubljani, 27. julija 1857 pa je slavnostni vlak s cesarjem, ministri in drugi mi imenitnimi gosti pripeljal tudi v Trst. 
Preberite več...
 

Kapljica v morju velike porabe

Natisni E-pošta
Mala hidroelektrarna Škofja Loka obratuje že od leta 1920
Mala hidroelektrarna Škofja Loka obratuje že od leta 1920

Obiskali smo malo hidroelektrarno Škofja Loka

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so slovenske elektrarne v lanskem letu proizvedle 14,3 milijarde kilovatnih ur električne energije. Za boljšo predstavo si moramo pomagati s primerjavo: s takšno količino elektrike bi lahko čisto vsakemu prebivalcu našega planeta 22 ur svetila stovatna žarnica. Največ električne energije so lani proizvedli v jedrski elektrarni Krško, nekaj več kot četrtino pa so je zagotovile hidro  elektrarne, ki so zaradi ugodnih razmer proizvodnjo v primerjavi z letom prej povečale za dobro tretjino.
Preberite več...
 

Stari ljubljanski tramvaji se vračajo iz pozabe

Natisni E-pošta
Krapeževa zaprta zimska prikolica iz leta 1947 dobiva nekdanji sijaj
Natančno pred 105 leti – v petek, 6. septembra 1901 – je začel v Ljubljani redno voziti tramvaj. Meščani, ki so zadnje tri tedne radovedno opazovali poskusne vožnje, so se končno lahko povzpeli v rdeče-bele vozove in se popeljali po mestu. Navdušenje je bilo tolikšno, da so v prvem dnevu prodali 6.400 vozovnic, kar je  res veliko, saj je imela Ljubljana tedaj le okrog  34.000 prebivalcev. Tramvajski vozovi, ki so jih izdelali v Gradcu, so močno spremenili mestni utrip. Poslej je po ulicah od zgodnjega jutra do poznega večera odmevalo njihovo drdranje, cviljenje in glasno zvonjenje.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 10 od 19

Zemljevid
Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Zadnji zapisi na forumu
Arhiv blogov
Zadnji prispevki

Avtorske pravice | Kolofon | Tehnična ekipa in uredništvo | e-mail | ISSN številka: ISSN 1854-973X |


Vreme | Podarimo.si - daritveni oglasnik

16:27 4.10.2008
   







website counter