Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Lurd pri Šentjerneju
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Lurd pri Šentjerneju

Natisni E-pošta

Kapela Lurške Matere božje

Lurd pri Šentjerneju
Lurška prikazovanja so že od svojega začetka budila veliko zanimanje v vsem katoliškem svetu. Prav med Slovenci, kjer je Marijino češčenje izredno živo, pa so imeli čudežni dogodki v Lurdu velik odmev. Naši ljudje so že kmalu romali tja, o rekah romarjev od vsepovsod, ki so se zgrinjali okrog Massabiellske votline, so zgodaj pisali v Zgodnji Danici in drugih časopisih tistega časa, podoba Brezmadežne iz Lurda je postala najpogostejša upodobitev v slovenskih domovih. Za vse, ki niso mogli na romanje v pravi Lurd, pa so bila mala romanja obiski svetišč in kapel, ki so jih častilci lurške Matere božje postavili širom po slovenski zemlji. Eno takih je nastalo tudi v zavetju zelenih Gorjancev in se tako priljubilo Dolenjcem, da je dobilo naziv Dolenjski Lurd, ali še bolj kratko Novi Lurd.

Župnija Šentjernej je ena največjih dolenjskih župnij. Kar trinajst podružničnih cerkva skupaj z župnijsko govori o veri prebivalcev tega dela Dolenjske. Ti kraji so blagoslovljeni z molitvijo kartuzijanov, kontemplativnega reda menihov, ki žive že 90 let v kartuziji Pleterje, kamor so se ponovno (prvič 1403) naselili za predniki iz časov celjskih grofov, ko so bili pregnani iz Francije, domovine lurških prikazovanj. V verno okolje šentjernejske župnije je bilo kakor klica zasejano leta 1908 povabilo ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča, naj verni v škofiji kar se da slovesno praznujejo petdesetletnico - zlati jubilej Marijinih prikazovanj v Lurdu.

V Šentjerneju je bil v tistem času kaplan Leopold Kolbezen, doma iz Črnomlja. Sam je takole opisal svojo odločitev, ki pomeni začetek božjepotništva v Novem Lurdu: Prav na praznik Marijinih prikazovanj v Lurdu, 11. februarja 1908, sem bil poklican k bolniku v vas Rakovnik pod Gorjanci. Vas leži ob stezi, ki vodi iz Kostanjevice v samostan Pleterje. Pot me je peljala pred vasjo mimo skalne votline, izpod katere je žuborel bister studenček med gosto zaraščenim skalovjem. Prostor se mi je zdel popolnoma podoben onemu pri lurški votlini na masabielskem skalovju v Pirenejih na Francoskem. Takoj mi šine v glavo: Kaj, ko bi na teh skalah dali postaviti za lurški jubilej kip Brezmadežne? Primernejšega mesta bi človek res ne mogel najti za to. Nekaj dni pozneje sem svojo misel razložil kartuzijanskemu patru Brunu iz pleterskega samostana. P. Bruno je mojo namero zelo pohvalil in me vprašal, ako imam že tudi kip lurške Matere božje. Povem mu, da ga nameravam kupiti oziroma naročiti. Takrat me redovnik povabi v kartuzijo... Našla sva podobo, ki še danes stoji na skali v Novem Lurdu. Ko so bili leta 1902 kartuzijani pregnani iz Francije, so se naselili v starodavni kartuziji v Pleterjih. S seboj so prinesli tudi kip Lurške Marije, ki je bil nameščen v njihovem generalatu v mestu Grenoble.

Duhovniki leskovške dekanije so sklenili, da bodo imeli jubilejno lurško proslavo 29. junija 1908 pred votlino pri vasi Rakovnik pod Gorjanci. Tam bodo slovesno "ustoličili" Marijin kip. Pri kraju, kamor so hoteli postaviti kip, je kartuzijanski kamnosek zapisal: Brezmadežnemu spočetju, čudodelnici premogočni, Materi najmilejši - se klanjajo Šentjernejci v jubilejnem 50. letu, kar se je prikazala v Lurdu. O Marija, varuj in razširjaj sv. Cerkev, čuvaj nedolžne, prosi za grešnike, varuj tebi posvečene, stori nas vse kakor Bernardko srečne, ako ne na tem, pa gotovo na onem svetu. Zraven je pripisan datum: 29. junij 1908.

Kronist pravi, da se je pri slovesnosti zbralo 7000 vernikov z vseh strani. Ta veličastna slovesnost je spodbudila ljudi, da so odslej zelo radi romali sem. Vedno bolj se je oglašala potreba po ureditvi kraja. Zato so leta 1912 preuredili prostor in postavili streho. Sem je pred koncem vojne, 25. avgusta 1918, poromal tudi škof Jeglič in prvič maševal na tem kraju. Od takrat se je zvrstilo veliko romanj, saj so ljudje iz vseh krajev Dolenjske radi poromali k Mariji. Marsikdo se odžeja ob studencu, ki izvira pri votlini in spominja na čudežni studenček iz Lurda. Vsak obisk v Novem Lurdu pa je svojevrstno "odžejanje" v harmoniji narave in tišine.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Šentjernej, Trubarjeva 1, 8310 Šentjernej.
Satelitska slika Lurda pri Šentjerneju in okolice.

Dostop:


z avtom ali peš.

Glavni shodi:


Marijini prazniki, nedelje v maju (popoldne).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  romarska pot  sv. Lurška Mati božja  Šentjernej  škofija Novo mesto 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008