oktober 2011
Domov
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Prijava na Kam.si mesečnik
Dogodki po Sloveniji
  Nočni pohod v Gradišče p... January 2, 2015
  Pohod po Jablaniški poti March 28, 2015
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Anketa
Kaj menite o foto galeriji?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48789 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Na najvišjem Stolu

Natisni E-pošta

Na najvišjem Stolu
Seveda ni težko ugotoviti, kateri stol bi bil najvišji v Sloveniji. Gotovo tisti, ki bi ga prinesli na vrh Triglava! A danes bomo govorili o Stolu z veliko začetnico. Tu je izbira že precej manjša. V Atlasu Slovenije najdemo le štiri vrhove s tem imenom: Stol pri Moravčah (508 m),  Stol pri Trstelju (629 m), Stol nad Breginjem (1673 m), najvišji pa je tudi najbolj znan - Stol v Karavankah (2236 m). Prav temu, najvišjemu vrhu Karavank, bomo posvetili naš današnji obisk.

Na najvišjem Stolu
Najbolj znana podoba Stola je iz doline Save. Široko pobočje, na katerem sta značilni melišči (eno spominja na svečnik, drugo pa na monštranco) se zaključi v dveh vrhovih. Levi je višji, pod desnim pa se da razločiti drobno piko - to je Prešernova koča na Malem stolu. Z malo domišljije lahko prepoznamo v obeh vrhovih obliko stola, a si ne bi upal trditi, da je prav zato gori tako tudi ime. Na fotografiji pa je drugačen, malo manj običajen pogled na koničasti vrh Stola s pobočja Vrtače.

Vzpon na Stol sodi med zelo lepe, a tudi nekoliko zahtevne ture. Potrebni sta primerna planinska oprema in tudi fizična pripravljenost. Vreme se lahko zelo hitro spremeni in na to je treba biti pripravljen. Vzpon čez južno pobočje je v jasnih poletnih dneh zelo vroč, zato ne hodimo na pot brez zaloge pijače!

Na najvišjem Stolu
Med vzponom spoznamo različne rastlinske pasove: najprej se prebijemo skozi bukov gozd, nato se postopoma primešajo smreke, gozdna meja pa preide v pas rušja. Šele sedaj smo na planem, ko pogledi v dolino že obetajo obsežen razgled z vrha. S tem smo nagrajeni, ko osvojimo Prešernovo kočo. Je ena vedno bolj redkih planinskih postojank v pravem pomenu teh besed, še povsem neokužena z udobjem (in nevšečnostmi), ki ga prinaša cestni dostop. Če hočemo priti do sem, moramo odgarati nekaj urni vzpon. A to ne velja samo za planince, ampak tudi za oskrbnike. Kdor nima rad gora, tudi ne more zdržati čez poletje le ob pičli količini deževnice, omejeni oskrbi, administraciji, ki se je razbohotila celo v visokogorju,  in še razvajati obiskovalcev.

Jesenski čas je primeren predvsem za uživanje v razgledih. In vrh Stola gotovo sodi med prvovrstne razgledne vrhove. Na sever se odkrije Koroška, pod nami je dolina Save, za njo Julijci s Triglavom, potem zaokrožimo proti vzhodu in prepoznavamo značilne oblike Ratitovca, Snežnika, Lubnika, Šmarne gore, Grintovca, Storžiča in že smo pri bližnjih Karavankah, nazobčanem grebenu Košute, bližnji Begunjščici in Vrtači.

Na najvišjem Stolu
To obdobje seveda ni več naklonjeno rastlinam. Ovce še najdejo dovolj paše, večina cvetov pa že dozoreva, rastline se pripravljajo na bližnjo zimo. Na Stolu cveti v zgodnjem poletju rumena vijolica, imenovana po botaniku Karlu Zoisu. Najprej so mislili, da gre za botanično pomoto, pa se je izkazalo, da so jo iskali v napačnem času, potem je veljalo, da raste samo na Stolu, sedaj pa vemo, da je pogosta po gorah Balkanskega polotoka in ima na Stolu le osamljeno nahajališče na severozahodni meji razširjenosti. Poleg Zoisove vijolice pa na Stolu, kot tudi drugod v našem visokogorju, najdemo še eno rastlinsko posebnost, imenovano po bratu preroditelja Žige Zoisa. To je Zoisova zvončica, ki je zaradi posebne zgradbe cveta ne moremo zamenjati za nobeno drugo. Kar prepričajte se sami po fotografiji!

Na najvišjem Stolu
Tudi v našem življenju se z vsakim dnem bližamo času, ko se je treba pripraviti na zimo. Cvetovi venijo, treba je zoreti plodove življenja v upanju, da bodo vzklili in obrodili. Marsikak vrh postane nedostopno daleč in visok, razgledi in doživetja so ujeti le še v spominih in fotografijah. A ta zima je le strah pred neznanim, kajti čaka nas še en vzpon, vzpon k Očetu. Zato izkoristimo vse naše uspehe in neuspehe, dvige in spuste, razglede in srečevanja z rastlinami, živalmi, planinci, oskrbniki, za pripravo na ta vzpon. Zanj smo bili poklicani v življenje.

Dostop:

Najobičajnejši dostop je iz Žirovnice do Valvazorjevega doma (potrebujemo eno uro in pol; do sem se lahko tudi pripeljemo z avtomobilom) nato se vzpnemo po markirani poti do Prešernove koče na Malem Stolu (tri ure), nato pa nas le še četrt ure hoje loči od glavnega vrha. Možni so tudi dostopi z Zelenice (štiri ure), z avstrijske strani od Celovške koče (dve uri) ali od Doma na Pristavi na Javorniškem Rovtu (štiri ure). Satelitska slika Stola in okolice.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Denis   | 217.72.71.xxx | 2007-05-25 14:57:59
Lep izlet po karavankah
jure   | 89.142.60.xxx | 2007-10-09 18:58:20
pohvalno lepe slikice
Map   | 217.72.82.xxx | 2008-07-13 08:49:05
Če se gre na vrh iz Žirovnice, je potem možen sestop po kakšni drugi poti, s tem da pridemo na isto izhodišče? Hvala!
heinz - c.Železarjev 25 Jesenice   | 212.72.117.xxx | 2009-06-23 02:47:02
Iz Žirovnice oz doline Završnica pelje gozdna cesta proti Valvazorjevem domu pod Stolom. Nedaleč od ceste na levi pa skozi gozd vodi planinska peš pot do istega cilja. Od "Valvazorja" na vrh Stola nas pripeljeta vsaj dve poti, in sicer Žirovniška (do istoimenske planine, nato v klanec proti severu), ter Zabreška pot (naprej od Žirovniške pl. proti vzhodu, do istoimenske planine, nato navkreber proti severu oz severo- vzhodu. Slednja traja nekoliko dlje.
Primer: vzpon po prvi, sestop po drugi. Obe sta markirani oz urejeni. Od Valvazorja lahko tudi krenemo zahodno proti Potoški planini, kjer se za izvirom (+zajetje)poimenovan
im Urbas (malce naprej od planine) nahaja označena pot, ki vodi najprej proti betonskemu bivaku na Belščici (oz pod njo), od koder nadaljujemo desno proti Vajnežu in Potoškemu stolu. Pod vrhom slednjega nas transverzala popelje prek strmega grebena do južnega pobočja Velikega Stola, kjer nas dokaj zračna prečna gruščnata pot pripelje n...
Jaka - moj E-mail,planinc5@gmail.com     | 193.2.137.xxx | 2010-07-30 08:54:40
Ali kdo pozna pot na Stol iz Ljubelja- Zelenice-Vrtače in naprej na Stol.
Laho mi sporočite tudi vire ali na spletu opisane poti na Stol preko Ljubelja in Zelenice.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Povezani prispevki
Zemljevid

Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008
   







website counter
Real Time Web Analytics