Vsebina:
Podružnična cerkev Matere božje
Na skrajnem severozahodnem koncu slovenskega narodnega ozemlja, med Ziljskimi Alpami in Dobračem na severu ter Karnijskimi Alpami na jugu, ob bregovih zelenomodre Zilje, ki pribrzi izpod tirolskih gora, ležijo številne male vasi in zaselki, kjer se še z zadnjimi močmi krčevito ohranjajo slovenska beseda, pesem in običaji.
Eden od krajev, kjer slovenščine ne srečate več v cerkvi, ampak le še v pogovoru s starejšimi domačini, so Blače (Vorderberg). Med Bistrico na Zilji in Šmohorjem, na senčni strani Ojstrnika, pred izlivom Blaškega potoka v Ziljo so si slovenski predniki postavili domove in cerkvi. Sredi blaškega polja stoji župnijska cerkev svetih Petra in Pavla z igrivim čebulastim zvonikom in svetiščem, pozidanim v davnem 1498. letu. Od tod nas asfaltirana cesta vodi ob Blaškem potoku proti jugu pod Ojstrnik. Le nekaj sto metrov iz vasi, tam, kjer iz soteske čez skalne ovire pribrzi Blaški potok, stoji naša najbolj severozahodna božja pot, cerkev Naše ljube Gospe v Grabnu. Kakor biser, ki je skoraj do zadnjega trenutka skrit obiskovalčevim očem, se pokaže ob zadnjem zavoju k cerkvi. Mlin in mežnarija ob njej dopolnjujeta idilično podobo kraja. Že po zunanji podobi lahko hitro ugotovimo, da gre za značilno gotsko cerkev, saj se šilasta konica zvonika, kakor ostra šivanka dviga med strminami, ki jo obdajajo.
Preteklost tega svetišča sega v čase, ko so se plemiči bojevali medseboj, cesar pa je bil nemočen, da bi posegel v njihove razprtije. Tako se je opogumil goriški grof Albert in leta 1260 z močno vojsko vdrl na posesti salzburškega nadškofa na Koroškem. Ko je v Ziljski dolini zvedel, da se bliža z močno vojsko salzburški nadškof Friderik, se je odločil za umik. Preden se je vrnil, je požgal in porušil grad z Marijino kapelo, ki je stal na skalovju nad današnjo cerkvijo v Grabnu. Nadškof Friderik ni več obnovil gradu, pozidal pa je pod ruševinami novo cerkev Mariji v čast. Od takrat je kraj znan kot “Marija v Grabnu”.
Današnja cerkev v Grabnu je bila pozidana v poznogotskem slogu v 15. stoletju. Kljub nekaterim prezidavam v 17. in 18. stoletju so njen prezbiterij, zvonik in preddverje še značilni gotski. Freske v prezbiteriju upodabljajo Jezusovo trpljenje in poveličanje. Glavni oltar v prezbiteriju pa je – tako kot vsa oprema v cerkvi – baročen. Narejen je bil v tretji polovici 17. stoletja. Pred tem je na njegovem mestu stal značilni gotski krilni oltar iz leta 1500. Njegovi krili zdaj hranijo v Šmohorju. Ves v pozlati je zdajšnji oltar pod gotskimi oboki kakor delček nebes na zemlji. Se lepši je Marijin kip, za katerega se zdi, kakor da Marija hoče vstati in v sočutju pomagati tistemu, ki kleči pred njo.
Cerkvena ladja ima kar tri oltarje; posvečeni so sv. Ani, Brezmadežni in sv. Marjeti (iz začetka 18. stoletja). Bogastvo baročnih rezbarij in okraskov, ki ga dopolnjujejo še freske iz druge polovice 18. stoletja in viseči rožni venec z Marijo in angeli, ki “nadomešča” lestenec pod stropom, so prava galerija umetnosti preteklih obdobij. Izročilo pripoveduje, da je bila ta cerkev vedno zavetišče in pribežališče mater, zato kraljujejo v njej v vseh oltarjih le svetnice. Posebej rade so že od nekdaj sem romale matere. Morda pa se kdo pred podobo božje Matere Marije ali pa sv. Ane ob nemški besedi, ki že dolgo odmeva izpred oltarja, le še spomni na tisto, kar “so ga mati ‘po svovenje’ naučili…
Foto: Marjan Smerke
lnformacije:
Župnijski urad (Pfaramt) Blače-Vorderberg
A-9614 Blače-Vorderberg
Telefon: 0043/42-83-29-154, upravlja se iz Št. Pavla.
Dostop: z avtom iz Blač (od farne cerkve desno ob potoku k vznožju hriba).
Glavni shod: veliki šmaren.