Doma Svet Avstrija Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem

Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem

Opogumljeni z Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne dediščine in ob skoraj soglasni podpori s strani avstrijskih medijev, tudi nemških, se je evidentiranje slovenskih ledinskih in hišnih imen sprevrglo v pravo gibanje, v katerega se vključujejo tudi tisti Korošci, ki so že ponemčeni in to povsem prostovoljno. Pri zbiranju gradiva sodelujejo tudi študentje etnologije in kulturne antropologije s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Hiša v Avstriji

Pri teh imenih gre pravzaprav za osnovne delce, najnižjo mikroraven poimenovanja delov prostora in človekove navzočnosti v njem. V našem primeru so to hkrati tudi dokazi prvobitne navzočnosti Slovencev v tem prostoru. Da gre pri tem za izjemno kulturno bogastvo ni treba posebej poudarjati in verjetno je prav to tisto, kar preseneča tudi same Korošce. Upati je, da se bo čim več dokumentiranega gradiva ohranilo tudi v živi rabi. Ker gre za prostorske enote je bolj ali manj logično, da želijo to prikazati tudi na kartah. Začelo se je z objavo kart za občini Sele in Kotmara vas (Zell in Köttmansdorf) leta 2008. Prvo je izdala interesna skupnost selskih kmetov, drugo pa Slovensko prosvetno društvo Gorjanci. To delo se nadaljuje tudi v drugih koroških občinah in kot pravi Martina Piko – Rustia vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu potekajo dela povsod v Rožu, v Zilji in Podjuni pa so še bolj na začetku.

Zemljevid in avdiposnetke zemljepisnih imen občine Škofiče (Schiefling am Wörtersee) je izdalo Slovensko prosvetno društvo Edinost leta 2011 in istega leta je izšel tudi zemljevid občine Šmarjeta v Rožu (St. Margareten im Rosental), ki jo je izdalo Kulturno društvo Šmarjeta – Apače. Na pobudo Enotne liste Bekštanj (Finkenstein am Faaker See), dveh kulturnih društev in Slovenskega planinskega društva Celovec so v občini Bekštanj dokumentirali nad 800 ledinskih in okoli 250 hišnih imen. Zemljevid je izšel v fantastični nakladi 9 000 izvodov. Posebej velja omeniti še Zemljevid kraja Radiše (Radsberg) s priloženo brošuro, katerega avtor je Tomaž Ogris.

Od leta 2010 so slovenska ledinska in hišna imena sprejeta v seznam nesnovne kulturne dediščine avstrijske komisije Unesco, zato imajo zemljevidi odslej tudi uradni Unescov logotip. To dejstvo naj bi pomagalo ohraniti ta imena tudi v živi rabi.

Povezane objave: