Doma Izleti Romarske cerkve Vzroček

Vzroček

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja

Vzroček

Tam, kjer se srečujeta istrski in kraški svet, nedaleč od malega koščka slovenske obale, ob izviru Rižane, ki prinaša življenje in rast vsej okolici in še dlje, so si naši predniki postavili cerkvico, posvečeno Materi božji. Na samem, sredi doline, obdana s topoli, cipresami in drugim drevjem, vabi, naj si obiskovalec odpočije svojega duha v zbranosti. Kar škoda je, ker brez pomoči cerkovnika ne moreš do nje. Zaradi vodnega izvira, od koder je speljan rižanski vodovod v vse kraje ob naši obali, je tudi cerkev ograjena z visoko žično ograjo.
O preteklosti kraja ni zapisano veliko. Že ime samo pa povzroča nekaterim težave. V kakšni strokovni knjigi boste lahko prebrali, da se imenuje kraj ob izviru Rižane Zvroček, cerkveni letopisi, in tudi domačini pa govore samo o Vzročku. Naj bo kakorkoli že, najbrž ima ime svoje korenine in zvezo z izvirom. Tu priteka na površje voda iz širokega kraškega zaledja, ki seže na drugo stran Slavnika v Matarsko podolje. Voda, ki je v teh krajih življenjsko pomembna, je vedno privabljala ljudi, da so se naseljevali ob njej. V okolici boste našli stara naselja s čudovitimi cerkvicami. Prav blizu so svetovno znane Hrastovlje ali pa Zanigrad. Zadnji je postal znan po motivu iz tamkajšnje cerkve, ki ga je uporabil za božična voščila leta 1990 papež Janez Pavel II.

O nastanku božjepotne cerkve sta ohranjeni dve sorodni pripovedi. Prva pravi, da so nekoč ob izviru našli čudovito Marijino podobo. Njeno skrivnostno poreklo jih je spodbudilo, da so ji postavili prvo cerkvico. Druga zgodba, ki vamjo bodo povedali domačini iz najbližjega naselja Bezovica, pa pravi, da se je na izviru Rižane prikazovala Marija in hotela, da ji tukaj sezidajo cerkev ter prihajajo prosit milosti.

Zgodovinarji pravijo, da je bil verjetno na Vzročku leta 804 tisti shod, kjer se je obravnaval rižanski placit. Z njim naj bi uredili sporne odnose med staroselci, ki so se ob selitvah narodov obdržali v obalnih mestih, in priseljenim slovenskim prebivalstvom. Zopet, tokrat izrecno, se Vzroček omenja v dokumentih leta 1580. V 16. stoletju sta namrečk slavi in pomembnosti božjepotne cerkve pripomogli Marijini bratovščini iz Predloke in Kubeda, ki sta imeli v njej svoj sedež. Ti dve je 21. februarja 1580 vizitator Avguštin Valiero iz Verone združil v eno. Pri tem je zapisal tudi pravice in dolžnosti njenih članov. Župnikoma iz Predloke in Kubeda, ki sta maševala po njihovem namenu, je morala bratovščina za to vsako leto darovati dve meri vina. V ljudskem izročilu je ohranjen spomin na romanja ob Marijinih praznikih. Posebno obiskani so bili romarski shodi na veliki in mali šmaren ter v začetku adventa in posta. Z največjimi shodi pa so bili povezani tudi semnji, saj je bila velika množica, ki se je sem zgrnila iz Istre, s Krasa in z obale, najboljša priložnost za izmenjavo dobrin.

Današnjo podobo je dobila cerkev pred drugo svetovno vojno. Takrat je bila zadnjič temeljito obnovljena. Sredi tridesetih let, ko so Italijani od tod napeljali prvi veliki vodovod, so tudi prenehali pokopavati mrtve. O nekdanjem pokopališču zdaj priča le ohranjen zid, ki obdaja cerkev. Današnja cerkvena oprema je skromna. Najdragocenejša sta seveda Marijina slika in kip. Tega zadnjega so obnovili pred vojno v Trstu, nato pa ob velikih slovesnostih iz župnijske cerkve v Predloki prenesli na Vzroček. To ni bila takrat le velika verska manifestacija, ampak tudi narodna, saj so Italijani preganjali vsak shod, kjer se je govorilo slovensko.

Novi časi so tudi v teh krajih osiromašili versko življenje. Ni več velikih romarskih shodov niti semnjev. Marijina cerkev na Vzročku zdaj najbolj zaživi o velikem šmarnu, ko se tu zberejo verni Istrani, prebivalci bližnjih vasi in od drugod. če se boste kdaj v tem času pridružili reki turistov, ki na naši obali išče osvežitve, na veliki šmaren obiščite Vzroček. Doživeli boste vernost tukajšnjega prebivalstva, ki se včasih zdi skrita ali pozabljena. Ob takih dneh pa privre na dan kakor sveža voda iz bližnjega izvira.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Predloka
Predloka 14
6275 Črni Kal

Telefon: (05) 659 00 50

Dostop: z avtom.

Glavni romarski shod: veliki šmaren.

Povezane objave: