V Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, sprejeto pred nekaj leti je bil najvažnejši cilj formuliran v naslednjem smislu: Slovenija mora v svojem razvoju čimprej dohiteti povprečno razvitost držav članic EU, ki je tedaj štela 15 držav. Časovno razdobje, v katerem bomo dosegli ta cilj je v prvi vrsti odvisno od tega za koliko odstotkov na leto bo Slovenija prehitevala stopnjo razvoja evropskih držav. Če bi npr. Evropo prehitevali za 3 odstotke letno, bi evropsko povprečje ujeli že v 10 letih, oziroma še prej, kajti nekaj let je med tem že minilo.
S takšnim razmišljanjem se ne strinja ekonomist Marko Kos, ki nas tudi tokrat, tako kot že mnogokrat doslej, skuša postaviti na realna tla. Tudi njega seveda veseli visoka nominalna gospodarska rast, vendar le-to povezuje z višino BDP na prebivalca. Pri 13.800 evrih na prebivalca je 4 odstotna gospodarska rast v Sloveniji leta 2005 pomenila samo 1,8 odstotka v primerjavi z 2 odstotno gospodarsko rastjo v Avstriji z 29.800 evri na prebivalca. Iz tega sklepa, da nas Avstrija še vedno prehiteva in tako nikoli ne bomo dohiteli Avstrije. Če želimo Evropo prehitevati z 3 in več odstotkov bomo morali očitno še bolj zavihati rokave in še bolj temeljito reformirati naše gospodarstvo.
Najnovejši podatki o gospodarski rasti v Sloveniji kažejo, da smo na pravi poti. Statistični urad je izračunal, da je bila realna gospodarska rast v prvem četrtletju letošnjega leta za 7,2 odstotka večja kot v enakem času lani. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je BDP v znesku znašal 7651 milijonov evrov, kar je celo za 11,8 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. To je bistveno več od napovedi gospodarske rasti za letošnje leto. Umar je prvotno napovedal 4,2 odstotno gospodarsko rast, ki jo je nato povečal na 4,7, Gospodarska zborniica je napovedala 4,5, Banka Slovenije pa 4,6 odstotno gospodarsko rast. Očitno so po lanski 5,2 odstotni gospodarski rasti, strokovnjaki predvidevali, da se bo rast nekoliko umirila. Za sedaj kaže, da temu ne bo tako, a do konca leta se lahko zgodi tudi to.
Kot ugotavlja minister za gospodarstvo Andrej Vizjak so ključnega pomena za gospodarsko rast naložbe v osnovna sredstva, pri čemer so mišljene tako naložbe države kot gospodarstva. Zato ni čudno, da je najvišja rast med dejavnostmi dosežena v gradbeništvu in presenetljivo tudi v turizmu. Iz tega bi smeli sklepati, da gre pri sedanji gospodarski rasti v določeni meri tudi za "sezonski pojav". Med panogami je dodano vrednost gradbeništvo povečalo kar za 28,9 odstotka (lani je v primerjavi s prvim četrtletjem predlani ta rast znašala samo 3,4 odstotka), predelovalne dejavnosti za 10,9 odstotka (lani za 8 odstotkov), trgovina in popravila vozil za 8,1 odstotka, finančno posredništvo za 7,5 odstotka, promet in zveze za 5,6 odstotka itd.
Bistveno se je povečal izvoz izdelkov in storitev na tradicionalne trge, pri čemer so bili trendi rasti približno enaki na evropskem, na balkanskem in na ruskem trgu. Rasti izvoza izdelkov in opreme je v enakem odstotku sledila tudi rast izvoza storitev, in sicer za približno 14 odstotkov več kot lani.
Zasluge za tako visoko gospodarsko rast pa mnogi le s težavo pripišejo naši vladi, našim menedžerjem in vsem zaposlenim v slovenskih firmah, ali bolje rečeno njihovim sposobnostim, ustvarjalnosti in prizadevnosti. Nekako se ponavlja zgodba, ki jo poznamo še iz časa osamosvajanja Slovenije pred 16. leti. Tudi tedaj so bili posamezniki (in so še), ki so trdili, da je naša osamosvojitev zgolj posledica za nas ugodnih zunanjih okoliščin, kot npr. razpad Sovjetske zveze in konflikti znotraj Jugoslavije. Očitno nekateri uživajo v minimaliziranju naših uspehov in s tem v zmanjševanju naše samozavesti in ponosa.
Na Umarju so prepričani, da je rast slovenskega gospodarstva zdrava in da v njej ni nič takšnega, kar bi kazalo na pregrevanje gospodarstva. To trdi Boštjan Vasle, vodja sektorja za makroekonomske analize in ekonomsko politiko. Direktor Janez Šušteršič, ki jeseni zapušča to mesto, pa po drugi strani opozarja na nekatere naše slabosti: na šibko izrabo znanja za gospodarske inovacije, na spremembe delavne zakonodaje za večjo gibljivost trga dela in na dokončanje privatizacije. Ekonomist Rasto Ovin z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru opozarja, da bo morala vlada več pozornosti posvetiti konsolidaciji proračuna, predvsem z vidika pokojninske blagajne, privatizaciji in razvoju finančnega sektorja. Skupni imenovalec za vse to, po njegovem, tiči v izboljšanju izobraževanja in izboljšanju pogojev z vzgojo otrok. Gibljivost trga dela je namreč še kako povezana s kakovostjo izobraževanja, tudi izobraževanja starejših zaposlenih v okviru sistema vseživljenskega izobraževanja. Iz tega sledi, da je doseganje visoke stopnje gospodarske rasti dosegljivo tudi brez takih mastodontov kot je načrtovani mega zabaviščni park v Novi Gorici. Ljudje bodo srečnejši brez utvar, ki ljudem jemljejo voljo za ustvarjalnost in delo.
Javne finance
Po oceni evropske komisije se Slovenija še vedno nahaja v polju "visokega tveganja", kar zadeva javne finance. Javnofinančni in proračunski primanjkljaj se sicer zmanjšujeta, vendar srednjeročni cilj uravnoteženja proračunske bilance do leta 2008 ne bo dosežen. Doseglo ga bo le 10 držav članic EU.
Javnofinančni primanjkljaj se je lani zmanjšal z 1,7 na 1,4 odstotka bruto proizvoda in bo ob koncu srednjeročnega obdobja (leta 2009) padel na 1 odstotek, kot napoveduje stabilizacijski program iz decembra lani. To bo še vedno več kot na evroobmočju, kjer naj bi znašal 0,8 odstotka. Glavni krivec za počasnejše zmanjševanje strukturnega primanjkljaja in konsolidacijo javnih financ so načrti za posodobitev železniške infrastrukture v letih 2008 in 2009. Na ministrstvu za finance k temu dodajajo še izredne in enkratne odhodke, ki jih bo imela Slovenija letos in prihodnje leto: dokončanje schengenske meje in predsedovanje EU. Naložbe v železniško infrastrukturo so za Slovenijo strateškega pomena in zanje bo šlo več kot 100 milijonov evrov, stroški predsedovanja EU v prvi polovici l. 2008 so ocenjeni na 60 milijonov evrov, večji od prvotno predvidenih bodo tudi izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila.
Zaradi tega in tudi zaradi "posledic drugačne gospodarske rasti kot je bila predvidena" se je vlada lotila spremembe državnega proračuna za naslednje leto. Povečal se bo proračunski primanjkljaj, ne bodo pa se zvišale stopnje davka na dodano vrednost. Sicer pa vlada pri pripravi proračuna izhaja iz predpostavk, opredeljenih v spomladanskem poročilu Umar-ja, po katerih bo gospodarska rast prihodnje leto 4,4 odstotna in inflacija 2,5 odstotna.
Ob tem je treba povedati, da z gibanjem cen v prvi polovici letošnjega leta pravzaprav ni nihče zadovoljen, ne vlada, ne Banka Slovenije, ne potrošniki. V juniju so se cene življenskih potrebščin že četrti mesec zapored povečale, in sicer za 0,4 odstotka. Občutno so se podražile storitve (počitnice v paketu, letalski prevozi, kultura in rekreacija), podražila se je tudi večina prehrambenih izdelkov, pocenilo se je le sadje in zelenjava. Od začetka leta so cene poskočile za 2,9 odstotka (za 0,8 odstotka več kot lani), na letni ravni je inflacija dosegla 3,6 odstotka, povprečna 12 mesečna rast pa je ostala na ravni zadnjih 6 mesecev – 2,5 odstotka.