Vsebina:
V Sloveniji že od leta 1994 naprej beležimo povprečno 4 odstotno gospodarsko rast. Najnižja rast BDP je bila zabeležena leta 2003, ko je znašala 2,8 odstotka, najvišja pa v preteklem letu 2007, ko je rast BDP poskočila kar za 6,1 odstotka. To je bila najvišja gospodarska rast v zadnjih 17 letih. Medletna nihanja seveda niso nikakršna slovenska posebnost, in nikakršna posebnost niso niti nihanja med četrtletji v teku enega leta. Tako je bila v lanskem letu najbolj živahna rast v prvi polovici leta, v prvem četrtletju je bila celo 7,2 odstotna, v zadnjem četrtletju pa se je gospodarska rast že močno približala običajni rasti.
Vzporedno z rastjo BDP se je povečeval tudi BDP na prebivalca. Po izračunih statistikov je lanski BDP na prebivalca znašal 16.616 evrov, oziroma 9,6 odstotka več kot leta 2006, ko ga je bilo za 15.167 evrov na prebivalca. Vsega skupaj je bilo lanskega BDP Slovenije, po sprotnih cenah, za 33.542 milijonov evrov. Gospodarsko rast že četrto leto zapored najbolj povečuje izvoz, ki je bil lani za 13 odstotkov večji kot leta 2006. To je k gospodarski rasti prispevalo 8,8 odstotne točke. Glede na to, da se je uvoz še bolj povečal kot izvoz – za 14,1 odstotka – pa je to prikrajšalo rast BDP za 0,9 odstotka. Drugi dejavnik, ki je v lanskem letu najbolj poganjal rast BDP so bile naložbe v osnovna sredstva, ki so se lani povečale za 17,2 odstotka. Najbolj so se povečale naložbe v prevozno opremo za 24,7 odstotka, v gradbene objekte pa za 20,8 odstotka. Podobno so naraščale tudi naložbe v zidavo stanovanj.
Končna poraba je lani realno porasla samo za 2,7 odstotka, kar je manj kot v letu 2006, ko je porasla za 4,1 odstotka. Najbolj so se zmanjšali izdatki države, in sicer iz predlanskega povečanja za 4,4 odstotka na lanske 1,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za splošno porabo so se povečali za 3,1 odstotka. Nakupi drugih državljanov v Sloveniji so se povečali za 9,4 odstotka, nakupi naših državljanov v tujini pa za 2,5 odstotka. Dodana vrednost se je že drugo leto zapovrstjo najbolj povečala v gradbeništvu, in sicer za 18,7 odstotka, medtem ko se je v povprečju dodana vrednost povečala le za 6,2 odstotka, kar je le nekaj več kot leta 2006. V zadnjem četrtletju se je dodana vrednost najbolj povečala v finančnem posredništvu.
Gospodarska rast v letošnjem letu se bo po vseh napovedih umirila, ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Največji padec rasti je napovedan za Ameriko, saj se je njeno gospodarstvo že tako rekoč znašlo v recesiji, čeprav neradi uporabljajo ta izraz. Krizi na trgu nepremičnin se je pridružila še tako imenovana hipotekarska kriza, ki sta močno načeli finančne tokove. Najnovejše napovedi gospodarske rasti za območje evra se vrtijo okoli 1,8 odstotka. V Sloveniji naj bi gospodarska rast v letošnjem letu znašala med 4,8 in 5 odstotki. To pomeni, da bo še vedno dokaj živahna. Velike infrastrukturne naložbe se bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu in tudi domače povpraševanje naj bi ostalo na približno enaki ravni, prav gotovo pa se bo zmanjšalo zunanje povpraševanje.
V nasprotno smer kot gospodarska rast, ki se umirja, se giblje inflacija, kar ne velja samo za Slovenijo, ampak tudi za evro območje, za EU v celoti in skoraj za cel svet. V februarju je bilo gibanje cen dokaj umirjeno, inflacija se je nekoliko zvišala le na medletni ravni (6,4 odstotka). Osnovni vzrok za lanski inflacijski pospešek so bile podražitve blaga (hrana in brezalkoholne pijače, stanovanja, gorivo), medtem ko so cene storitev rasle bistveno počasneje. Na Umar-ju napovedujejo, da se bo inflacija v marcu in aprilu umirila, pri čemer naj bi šlo v prvi vrsti za tehnično znižanje zaradi višjih osnov v lanskih marcu in aprilu. Veliko ali morda celo največ pa je odvisno od gibanja cen na svetovnih trgih, zlasti kar zadeva ceno nafte.
Gospodarska rast in socialni (ne)mir
Tisto kar pri ugodnih splošnih gospodarskih razmerah in pozitivnih spremembah v Sloveniji preseneča so vse pogostejše razprave o kriznih razmerah. Rdeča nit teh razprav je navidezna ali dejansko naraščajoča revščina ali/in preveliko razslojevanje slovenske družbe. Prof. Janez Malačič ob tem ugotavlja, da stopnja tveganja revščine dejansko narašča, čeprav je še vedno manjša kot v večini drugih članic Unije. Ginijev količnik porazdelitve dohodka je nekaj nad 22 odstotkov, to je nekoliko več kot na Švedskem in Danskem, vendar manj kot v drugih članicah EU. Večji ko je ta količnik, večja je neenakost.
Naraščajoča revščina kot posledica visoke inflacije in neenakost sta bila tudi dva osnovna razloga, ki so jih navajali sindikalni funkcionarji z opozorilno stavko, ki se je zgodila 12. marca. Z izkupičkom stavke, če o izkupičku sploh lahko govorimo, se niti sindikalni funkcionarji niso mogli ali želeli hvaliti. Vendar je dejstvo, da je stavka razkrila, da je v Sloveniji cela vrsta podjetij in cele panoge, ki sploh nimajo realnih možnosti zviševanja plač, če ne želijo ogroziti nadaljnega obstoja podjetja. Največkrat so to podjetja, v katerih so plače najslabše in socialne napetosti največje. Večino teh podjetij temeljitejše prestrukturiranje še čaka, ali pa bodo morala zapreti svoja vrata.
Plačilna bilanca
Leta 2007 bo v zgodovini zapisano tudi kot leto, v katerem se je primanjkljaj plačilne bilance skoraj podvojil. Znašal je milijardo 621 milijonov evrov (4,9 odstotka BDP), leto prej pa samo 856 milijonov evrov. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je v prvi vrsti posledica povečanega uvoza proizvodov in storitev. Večji del uvoza je šel, po besedah Boštjana Vasleta, za investicijsko dejavnost, za obratna sredstva, s katerimi smo financirali višjo gospodarsko rast. Primanjkljaj trgovinske bilance se je lani povečal za 473 milijonov evrov.
Zaradi naraščajočih posojil v tujini so se povečali izdatki za obresti in večja so bila tudi izplačila dividend tujim lastnikom. Lani jih je bilo že za 426 milijonov evrov (predlani za 366 milijonov evrov). Po predvidevanjih se bo primanjkljaj zmanjšal že v letošnjem letu, saj je bil lanski primanjkljaj predvsem posledica konjunkturnih dejavnikov, ki pa bodo letos oslabeli.
Blagovna menjava v letošnjem januarju žal ne napoveduje takšnega razvoja dogodkov. Slovenija je namreč januarja izvozila za 1587 milijonov evrov blaga, kar je za 9,5 odstotka več kot januarja lani, uvozila pa je za 1805 milijonov evrov, ali za 15,4 odstotka več. Pokritost uvoza z izvozom je bila le 88 odstotna, v lanskem januarju pa 93,4 odstotna. Lanska januarska blagovna menjava je povzročila 100 milijonov evrov primanjkljaja, letošnja pa 217 milijonov. 12 milijonov evrov primanjkljaja se je nabralo celo v menjavi z državami izven EU, kar se že dolgo ni zgodilo. Med izvozniki izstopata zlasti Revoz, Gorenje, njima sledijo s precejšnjim zamikom Krka, SIJ, Impol, Talum itd. Največji izvozniki storitev so, po podatkih Dela FT: HIT, Petrol, Viator & Vector, Adria Airways, Kompas, Splošna plovba in Slovenske železnice. Med 12 statističnimi regijami, kot največji izvoznik prednjači Jugovzhodna Slovenija, sledijo Savinjska, Osrednjeslovenska, Podravska, Goriška in Koroška regija.