Vsebina:
Župnijska cerkev Sv. Duha
Na severni del naše Slovenije, tja med pobočja Kozjaka, ki se dviga nad Dravsko dolino ter ustvarja naravno mejo med Slovenijo in Avstrijo, nas vodi romarska pot, ko hočemo priti k našemu tokratnemu cilju. Na 903 metrov visokem hribu je nekoč stala kapela, posvečena sv. Primožu. Kdo in kdaj jo je postavil, ne vemo. To kapelo so porušili v času reformacije. Po pričevanjih prošta Rosolenza iz Stainza na Štajerskem so imeli okoli te kapele svoje obrede člani sekte skakačev. Nekateri domnevajo, da je bilo v njej protestantsko bogoslužje in jo je zato plemiška vojska, ki je sodelovala v rekatolizaciji dežele, porušila. Kljub temu da so bile na vrhu le ruševine, so številni ljudje radi prihajali sem in zato so že kmalu postavili lepo in veliko zidano križno znamenje, primerno, kakor pravijo cerkveni zapisi iz bližnje avstrijske župnije Lučane, da se pri njem daruje maša. Vse do leta 1667 so sem prihajali duhovniki z romarji in opravljali ob slovesnih priložnostih mašo. Tistega leta je iz Salzburga prišla prepoved, vendar ni ustavila pravih procesij romarjev (letno so našteli tudi do štiri tisoč ljudi), ki so prihajali sem prosit za dobro letino, nasprotno: zbiralo se je tudi vedno več darov. Že takrat so ljudje govorili, da romajo k “Svetemu Duhu”, in prosili sekovskega škofa, naj jim dovoli postaviti kapelo.
Lučanski župnik, kamor je sodilo znamenje pri Svetem Duhu, je podpiral prošnjo pobožnega ljudstva. Tudi plemenitniki so bili pripravljeni odpreti svoje mošnje, zato je julija leta 1667 v Gradcu sekovski škof Max Gandolf von Kuenburg dovolil zidavo, skrbništvo nad cerkvijo pa si je pridržala žlemberška grofica Stubenbergova, ki je podarila zemljišče. Legenda pravi, da so prostor za cerkev v čast Svetemu Duhu izbrali na tisti skali, kjer je kar naprej posedal beli golob… Gradnja je, kljub zagotovilom različnih dobrotnikov in zbranim darovom romarjev, trajala kar dvanajst let in je bila končana šele leta 1679. Sekovski škof Wagensberg je 7. julija 1709 cerkev posvetil in določil, naj se praznuje žegnanje na sedmo nedeljo po binkoštih. Drug pomemben dogodek pa je bil ustanovitev bratovščine pri Svetem Duhu leta 1768. Takrat je papež Klemen XIII. cerkev povzdignil v romarsko svetišče.
Zaradi koristi romarjev, kot so zapisali v kroniko župnije v Lučanah, so pozneje (leta 1693) zgradili na Ostrem vrhu še eno, manjšo cerkev oz. kapelo in jo posvetili sv. Avguštinu. Postavljena je na kraju, kjer je po izročilu nekoč stala kapela sv. Primoža.
Vsa notranjščina je renesančno-baročno ubrana. Stranska oltarja sta nastala v osemdesetih letih sedemnajstega stoletja v delavnicah rezbarjev iz Ivnika ali Maribora. Levi oltar je posvečen Mariji, desni pa sv. Mihaelu. Pozornost obiskovalca pa pritegne predvsem glavni oltar, postavljen leta 1728. Narejen je iz marmoriranega štuka. V njem je binkoštni prizor Marije in apostolov z ognjenimi jeziki nad glavami.
Že papež Klemen XIII. je uradno razglasil cerkev Sv. Duha za romarsko. Največji shod je bil vedno na binkošti, posamezne župnije pa so imele vsaka svojo nedeljo, ko so romale sem. Vse to je potisnil v pozabo čas in težke razmere posebno v tem stoletju, ko je tukajšnje kraje razdelila meja. Zdaj pa je spet živo.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu
Sv. Duh na Ostrem vrhu 54
2353 Sv. Duh na Ostrem vrh
Telefon: 02 674 04 26
Upravlja se iz Selnice:
Župnija Selnica ob Dravi
Slovenski trg 7
2352 Selnica ob Dravi
Telefon: (02) 674 00 90
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shodi: binkošti, binkoštni ponedeljek, “trojiška” nedelja (Sv. Trojice).
[wpgmza id=”5″ marker=”203″ zoom=”11″]