Vsebina:
Podružnična cerkev Marije Snežne
Kdor se odpravi iz Kanala proti Banjški planoti, da bi z višine občudoval toliko opevano Posočje, si ne more izbrati lepše smeri, kot je cesta proti Avčam, Levpi in Kalu. Ko se izvijemo iz prvih cestnih ovinkov, se nam odpre nenavadno lep razgled na dolino Soče, Ročinj in bogato zeleno preprogo, ki pokriva hribovje okrog.
Avče so majhna gručasta vas visoko na terasi na levem bregu Soče. Poleg župnijske cerkvice sv. Martina, okrog katere so se strnile domačije, je nad vasjo še ena ‘varuhinja’. Na hribu, visokem 366 metrov, prav na meji med župnijama Avče in Levpa, stoji božjepotna cerkev Marije Snežne, obdana z lipami in drugimi drevesi. Asfaltirana cesta vodi mimo nje, zato se mnogi radi ustavijo. Avčani in Avčanke so ponosni in navezani na to svoje svetišče, ki ga vidijo z vseh polj, travnikov in senožeti. Kdor pride do cerkve, pa bo od tod občudoval globoko pod seboj strugo Soče, na severni strani tolminske gore, Matajur in krnsko skalovje. Za cerkev Marije Snežne nad Avčami pravijo, da je ena najlepših in najstarejših gotskih cerkva na Primorskem.
Svetišče Matere božje na tem kraju je prvič omenjeno že leta 1497. Nekateri pa pravijo, da je zvonik, ki stoji ločeno od cerkve, še starejši in je morda služil kot stolp še Rimljanom. To ne bi bilo nič nenavadnega. Pri obnavljanju avške župnijske cerkve so namreč odkrili ostanke iz rimske dobe. Današnji zvonik ima samo en zvon, zapira pa se s ključem, ki so ga naredili davnega leta 1515. O gradnji cerkveje ohranjena tudi legenda, ki pravi, da so cerkev gradili s kamnom, ki so ga pobrali v grajskih razvalinah na hribu Grad nad Levpo. Voli, ki so peljali tiste kamne, pravi legenda, so sem vozili kar sami, čeprav je pot dolga. Ko so začeli zidati zvonik, se je dogajalo nekaj čudnega. Želeli so namreč postaviti čim višjega, da bi ga videli daleč naokrog. A vsako jutro, ko so zidarji prišli na delo, so našli tisti del, ki je bil višji od cerkve, porušen. Zato je zvonik visok le toliko kakor cerkev. Zvonik je služil tudi za obrambni stolp v protiturškem taboru. Za časa turških vpadov naj bi bil pri Mariji Snežni eden prvih taborov v vsej Soški dolini.
Umetnostni zgodovinarji pritrjujejo mnenju, da je cerkev ena najbolje ohranjenih in najlepših gotskih cerkva daleč naokrog. Stavba je zgrajena v poznogotskem slogu. Zelo dobro ohranjen prezbiterij z rebrastimi oboki in s krogovičjem okrašenimi okni je bil dokončan leta 1515. Tudi ladja je bila nekoč gotsko obokana. O tem pričajo ohranjeni stenski oporniki. Soška fronta je ta strop uničila. Pri obnovi so ga nadomestili z kasetiranim lesenim stropom. K vsej arhitekturni skladnosti pa prispevajo s svojo lepoto tudi štirje oltarji. Glavni je bil narejen iz večbarvnega marmorja leta 1701. Njegova posebnost so trije dragoceni kipi iz 15. stoletja: Marija z detetom, sv. Elizabeta in Marija Magdalena. Zaradi tatov so spravljeni na varnem. Tudi stranski oltarji sv. Roka, Sv. Trojice in Brezmadežne so zaradi svojih rezbarskih umetnij izreden lepotni okras tej romarski cerkvi. Ko so pri obnovi odmaknili od stene oltar Brezmadežne, so na steni odkrili ostanke freske Poklon Treh kraljev. Freske so sneli s stene, jih restavrirali in jih sedaj lahko občudujemo zraven oltarja.
Cerkev Marije Snežne je še vedno božjepotna. Nekoč so prihajali sem ‘Lahi’ iz Furlanije in Benečije. Imeli so svoje zaobljubljene procesije. Prva, še bolj pa druga svetovna vojna, sta to tradicijo ustavili. Še vedno pa radi sem romajo domačini iz Soške doline, Banjščic in Goriškega.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Avče
Avče 72
5213 Kanal
V soupravi iz Kanala:
Župnijski urad Kanal
Trg svobode 4
5213 Kanal
Telefon: (05) 305 10 74
Dostop: z vozili po cesti iz Kanala proti Levpi (pribl. 2km nad Avčami na levo k cerkvi).
Glavni romarski shodi: Marijini prazniki, Marija Snežna (5. avgust) in ‘snežnica’, nedelja po tem godu.
[wpgmza id=”5″ marker=”226″ zoom=”11″]