Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Jožefa
Še pred nekej časam so Ijudje govarili, de so v cirkvi s. Jurja v vasi Ricmane, perva vas od Tersta, pred altarjem s. Jošefa visijočo lampo prou nalaš ugasili ino pa tisto večkrat samo od sebe vušgano dobili, bres debi bil kdo narmajnši reč meni ali pa mojim podlošnim duhounam povedal.” Tako začenja v Kratkem zapopadku iz leta 1827 župnik iz Doline pri Trstu opisovati dogajanje, zaradi katerega je nastala ena najslavnejših božjih poti sv. Jožefa v avstrijskem cesarstvu. Ricmanje, ‘prva vas od Trsta’, so stopile med znana krajevna imena ob čudežnem dogodku s prižiganjem luči pred oltarjem sv. Jožefa.
Vas se zdi kakor pripeta na strmine, s katerimi se končuje kraška planota. Na cesti, ki vodi iz Bazovice proti Trstu in Dolini, se ob pogledu na veliki Tržaški zaliv zazdi skorajda nemogoče, da bi v strmini nad mestom našli še kakšno naselje. In vendar sega prvo sporočilo o Ricmanjah že v davno leto 1271. Od tedaj se omenja v različnih oblikah: Rizmagna, Ricemagna, Rizmegna. Ime naj bi prišlo iz nemškega imena Rizman.
Ta svet je bil v lasti različnih mestnih plemiških rodbin in cerkvenih ustanov. Velik del so imele bendiktinke pri sv. Ciprijanu v Trstu. Te so najbrž pozidale prvo kapelo v Ricmanjah. Prvič se omenja cerkvica sv. Jurija v Ricmanjah leta 1645, ko so posvetili glavni oltar. Konec leta 1693 je imela ta cerkvica že drugi oltar, posvečen sv. Jožefu. Takrat je bila ustanovljena in z odlokom papeža Inocenca XII. potrjena pri oltarju Bratovščina sv. Jožefa. Naloga njenih udov je bila poleg določenih pobožnosti skrbeti za to, da je pred podobo zavetnika bratovščine vedno gorela oljenka, kar so večkrat zanemarili. To pa je dalo povod za čudežno dogajanje sredi 18. stoletja, ki ga opisuje dolinski župnik.
Leta 1749 so nekateri kmetje trdili, da so videli v cerkvi sv. Jurija, kako se je večna luč pred oltarjem sv. Jožefa sama vžigala, koje bila poprej nalašč ugasnjena. Na predvečer praznika sv. Jožefa so to povedali tudi kaplanu v Dolini Antonu Janezu Ifsiču. Tajim naroči, naj pred pričami luč ugasnejo in cerkev dobro zaklenejo. Na nedeljo, 23. marca, 1749 so to ključarji pred pričami storili. Še isti večer so opazili skozi cerkveno okno, da luč gori. To se je še večkrat ponovilo. Pri vseh poskusih so ugotavljali, da je kljub zaprti cerkvi, zamreženim oknom in drugim varnostnim ukrepom luč vselej znova zagorela. To se je zgodilo tudi potem, ko je dolinski župnik o tem obvestil škofa v Trstu in je ta naročil, naj večno luč ovijejo s papirjem in zapečatijo, da je ne bi mogel nihče z zvijačo prižgati. Prižiganje in ugašanje se je ponavljalo še ves april. Zanimivo je bilo, da je po ohranjenih zapiskih v času od 18. aprila do 23. maja pogorelo le za pol funta olja. Končno je tudi škof dovolil pobožnosti v čast sv. Jožefu. 5. maja 1749 so pripravili veliko procesijo iz Doline k sv. Jožefu. Od tedaj je bila cerkev romarjem odprta. Začeli so prihajati s Krasa, iz Brkinov in Istre. Čudežni dogodek je spet oživil bratovščino. V Zlati knjigi bratovščine je na prvem mestu zapisan med člani tedanji nadvojvoda Jožef, kasnejši avstrijski cesar, za njim pa do leta 1902, ko je bila zaradi sporov zaprta (o ustanovitvi samostojne župnije, kar je pripeljalo celo do začasnega prestopa župljanov k unijatom) čez 5500 članov. Ugledni člani so bili tudi velikodušni dobrotniki cerkve.
Že leta 1750 so glavni oltar in cerkev posvetili sv. Jožefu, dotedanjega zavetnika sv. Jurija pa postavili v stranski oltar. Zaradi velikih romanj so začeli misliti na novo. Sedanjo mogočno stavbo (dolga 31, široka 15 in visoka 12 metrov) so sezidali po načrtih Rudolfa Derettija iz Trsta, oltar v njej pa je napravil tržaški mojster Janez Calzutti. V marmorni oltar so postavili leseno skupino, ki je bila že v starem oltarju in kaže sv. Jožefa, ko na osličku pelje za seboj Marijo z Jezusom v naročju. Pred oltarjem visi znamenita oljenka, ki se je čudežno prižigala. Vsa cerkev je izbrano okrašena, še posebej izstopajo številne umetniško izdelane svetilke, saj se je v govorici in pobožnosti ljudi ohranilo, da gredo v Ricmanje “k sv. Jožefu luči prižigat”. Domačini so izredno ponosni na svojo cerkev in pravijo, da je to najlepše svetišče, posvečeno sv. Jožefu, na Slovenskem.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnijski urad Ricmanje
S. Giuseppe dela Chiusa 26
34010 S. Antonio in Bosco
Italija
Telefon: 0039/40/281-276.
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavna shoda: god sv. Jožefa, 19. marca in 1. maja.
[wpgmza id=”5″ marker=”167″ zoom=”11″]