Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Pavla
Cerkev sv. Pavla sodi v župnijo Kamnje na Vipavskem, ki jih z znane vipavske ceste opazi le pozorno oko, saj jih zakrivajo grebeni brd. Kamnje veljajo za Ozeljanom za eno najstarejših farnih središč v teh krajih. Vernost je močno zaznamovala tukajšnje prebivalstvo. Znamenje njihove posebne vneme je cerkev sv. Pavla na hribu, ki je visok 520 metrov. Zrasla je leta 1947 na temeljih stare prednice, v navdušenju nad novimi časi primorskega človeka. Konec druge svetovne vojne in italijanskih pritiskov, ki so jih slovenski ljudje pod fašizmom tu doživljali, je bil razlog, da so se želeli Bogu zahvaliti, ker so ti hudi časi minili. V spomin na žrtve druge svetovne vojne in v zahvalo za mir so domačini iz Kamenj in okolice pozidali cerkev sv. Pavla v nekaj tednih! Župnik Stanič je, tako pripovedujejo, imel toliko zidarjev in pomočnikov, da jih je moral odganjati. Pri delu so želeli sodelovati vsi: očetje in matere, sinovi in hčere, stari in mladi. Svetišče je preprosto, brez zvonika (pravijo, da ga bodo še postavili), ampak le obokan enoladijski prostor, ki ga zaključuje prezbiterij. V njem je lesena oltarna miza s tabernakljem in nad njo stenska niša, kamor so ob blagoslovitvi cerkve postavili kip sv. Pavla. Ta kip so prinesli iz vrtovinske podružnične cerkve. Starinski kip sv. Pavla iz okoli leta 1525 hranijo v Goriškem muzeju. Posebnega okrasja v svetišču poleg Marijinega kipa, križevega pota in še nekaterih slik, ni. S svojo preprostostjo pa obiskovalca vabi, da upre pogled v duhovni svet. Pa tudi drugače ne bo razočaran, saj je Školj, kakor je pravo krajevno ime za hrib, na katerem stoji cerkev, imenitna razgledna točka nad Vipavsko dolino.
Školj je bil znan že v prazgodovini. Danes ga obravnavajo kot eno pomembnih gradišč. Na Školj so vrgli oko Rimljani. Tu blizu je vodila stara rimska cesta iz Ogleja in drugih krajev v Furlanski nižini ter od morja proti Emoni in naprej v Panonijo. Vojaška postojanka, ki so jo tu postavili, je imela pod južnim skalnim previsom tudi stalen studenec pitne vode. Ko so se začela preseljevanja narodov, so prebivalci nižje v dolini našli za zidovi te postojanke najbolj varno zavetje. Prav nič se ne moti tisti, ki trdi, da je verjetno že takrat (po vzoru podobnih krajev drugod) tu bilo tudi svetišče. Izročilo pravi, da je bilo že takrat posvečeno sv. Pavlu, ki je kot rimski državljan in pogumen kristjan užival med vojaki poseben ugled. Svetišče je na tem kraju izpričano v srednjem veku. Leta 1521 ga je posvetil caprulanski škof Daniel de Rubeis. V času turških vpadov so okrog njega pozidali taborsko zidovje. O burni zgodovini pričajo tudi ostanki grobov iz različnih obdobij. Kdaj je bila cerkev sv. Pavla nad Vrtovinom opuščena, lahko le domnevamo. Verjetno se je to zgodilo v letih jožefinskih reform, saj ima iz tega časa še zadnje urbarje. Takrat so bila namreč prepovedana romanja, cerkve, ki niso imele nobenih ali pa le malo rednih dohodkov, pa podrte ali prepuščene zobu časa. Kakor vedo povedati tisti, ki so sodelovali pri zidavi sedanje cerkve, so na tem mestu leta 1947 še stali zidovi prejšnjega svetišča. S tem se nadaljuje dolgo krščansko izročilo na tem lepem kraju Vipavske doline.
Cerkev sv. Pavla ni tak romarski kraj kakor Sveta gora, bližnje Vitovlje ali kakšno drugo veliko romarsko svetišče. Je pa prav tako ljuba in dragocena vernim prebivalcem okoliških vasi in zaselkov. Velikih romanj sem nikoli ni bilo, še vedno pa prihajajo sem domačini. Pridružite se jim kdaj!
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Kamnje
Kamnje 52
5263 Dobravlje
Telefon: (05) 368 80 20
Dostop: z avtobusom do Vrtovina; z avtom do Zg. Vrtovina, nato 20 minut peš.
Glavni shod: velikonočni in binkoštni ponedeljek, sv. Peter in Pavel (29. junija), vsi sveti.
[wpgmza id=”5″ marker=”113″ zoom=”11″]