Doma Izleti Romarske cerkve Homec pri Slovenj Gradcu

Homec pri Slovenj Gradcu

Podružnična cerkev Matere božje

Homec pri Slovenj Gradcu

Na Slovenskem imamo več Homcev, ki so povezani z božjepotništvom. Vsi se lahko pohvalijo z lepo naravno lego, razgledom in imenitnim naravnim okoljem. Tokrat nas pot vodi na Homec v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki leži sredi slovenjegraške kotline v najširšem delu Mislinjske doline ob cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju. Skrita sredi gozdnega zelenja, je cerkev Marijinega vnebovzetja skorajda neopazna.

Obiskovalca homške cerkve preseneti močno obzidje, ki oklepa cerkev. Po pripovedovanju je zid ostanek protiturškega obrambnega tabora. Z zunanje strani je namreč tako visok, da ga je težko preplezati, z notranje pa le toliko, da se je moč uspešno braniti. Tu je bila verjetno za časa turških vpadov manjša stavba, kamor so se zatekle ženske in otroci. Ko so leta 14 73 Turki prvič pridrli v Mislinjsko dolino, so presenetili prebivalce. Zatekli so se v slabo utrjen tabor na Brdih. Turki so tabor obkolili in ga zavzeli. Brambovce so pobili, žene in otroke pa odgnali v ujetništvo. Ta nesreča je bila povod, da so si prebivalci tega dela doline izbrali Homec. Kraj v osojni legi, skrit v obširnem gozdu za močvirnim zemljiščem, se jim je zdel najbolj prikladen za novi tabor. Tega so tudi veliko bolje utrdili kakor onega na Brdih. Morda so takrat, če ni stala že prej, sem postavili tudi kapelo, kjer so častili Marijo – rožnovensko kraljico. Ko so v letih 1476,1478 in 1480 turške horde zopet divjale po Mislinjski dolini in pustile za seboj pravo opustošenje, niso izsledile tabora na Homcu.

Češčenje rožnovenske Kraljice je bilo na Homcu vedno zelo živo. Tu je bila že zelo zgodaj ustanovljena bratovščina rožnega venca. Mnogo ljudstva se je zbiralo okrog svetišča, zato se je eden najbolj znanih šmarskih župnikov dr. Jožef Jurij Valentin Schrökinger (18. stoletje) odločil cerkev povečati. To delo je bilo opravljeno tako temeljito, da se je cerkev pokazala v popolnoma novem sijaju. Po njegovem naročilu so jo podaljšali in obokali ter opremili z lepimi oltarji in slikami. Kasneje so njeno lepoto le še dopolnjevali, nazadnje s slikarijami v ladji in prezbiteriju. Naslikal jih je leta 1901 Ožbalt Bierti, Furlan iz Humina (Gemone).

Obisk homške cerkve je tudi dandanes paša za oči, saj se je v njej nabralo veliko različnih nabožnih slik in predmetov, ki so jih poklonili romarji v zahvalo in prošnjo za uslišanje. Na stenah v stranskih ladjah visijo bolj ali manj dragocene slike, ki pričajo, kako močno zaupajo homški Mariji tisti, ki se sem zatekajo. Ena najlepših, z letnico 1835, naslikana na platno, prikazuje moža, ki se kleče obrača k podobi Marije na Homcu. Nadl njim je upodobljen trpeči Kristus z angeli. Straussova slika homške Marije, ki je nekdaj zakrivala podobo v glavnem oltarju, danes pa jo hranijo v zakristiji, prikazuje ljudi različnih stanov, bogatih in revnih, kako se obračajo k Mariji in prosijo pomoči. Mnoge druge slike govorijo o zaupanju v Marijo. Tisto, kar nas še posebej preseneti v cerkvi, pa je kar več Marijinih kipov, ki so postavljeni v češčenje. Na vsaki strani prezbiterija sta dva kipa Marije kraljice. Enega nosijo tudi v procesiji pred praznikom Marijinega vnebovzetja, velike gospojnice, kakor pravijo tukaj. Cilj češčenja je seveda Marijin kip v glavnem oltarju, ki se odlikuje po milini. Zanimivo je, da je mlajši od druge oltarne opreme. Prej se je častila Marijina podoba, kakor jo kaže stara oltarna slika: značilna baročno oblečena Marija z Jezusom v naročju.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu
Šmartno pri Slovenj Gradcu 56
2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu

Telefon: (02) 882 27 09

Dostop: z vozili do vznožja, z avtom do cerkve (pribl. 100 m od križišča za Šmartno na levo z magistralne ceste Velenje -Slovenj Gradec).

Glavni shodi: Marijino vnebovzetje, Marijini prazniki.

Povezane objave: