Vsebina:
Podružnična cerkev Marijinega rojstva
Kar je mogočna kapiteljska cerkev za Novo mesto, to je Trška Gora nad njim za vso pokrajino pod seboj: krona narave in človekovega dela. Obdana na treh straneh s skrbno obdelani vinogradi, ki rodijo vino, znano med ljubitelji vinske kapljice, stoji mogočna cerkev Marijinega rojstva, vrh Gore kakor biser, obdan z zelenim zlatom. Ni ga Dolenjca, ki ne bi vedel za Trško Goro nad Novim mestom, pa čeprav je še ena z istim imenom nad Krškim, ki je prav tako znana po božji poti in tudi porasla z vinogradi.
Razgled s Trške Gore je nekaj posebnega: pod teboj leži Novo mesto, v ozadju se dvigajo zeleni Gorjanci, ob vijoči se Krki pa se odpira pogled naprej v ravninska prostranstva proti Brežicam in na Hrvaško ali pa navzgor po gričih in hribih, ki segajo v srce Slovenije. Stara je ta postojanka in daleč nazaj sega tudi njena zgodovina. Pravijo, da je v davni preteklosti na mestu, kjer danes stoji trškogorska cerkev, stalo znamenje Mariji v čast. Postavili so ga, kot pravi Ijudsko izročilo, ko je bila vsa Gora še poraščena z gozdovi in so se v njih skrivali fantje, ki niso hoteli na vojsko. Kasneje so na istem mestu postavili manjšo cerkev. Toje zamenjala sedanja iz leta 1620. Njen graditelj je bil znameniti stiški opat Jakob Reinprecht, izreden mož, ki je pustil veliko umetnostnih sledov po naših cerkvah. Na Trški Gori so namreč že od ustanovitve samostana stiški menihi imeli svoje vinograde, pristave in vinske kleti. Ozemlje jim je podaril oglejski patriarh leta 1135. Razumljivo je, da so beli menihi dobro skrbeli za te kraje, še posebno, ker so sem romali meščani, ki so si naredili svoje vinograde ob samostanskih.
Kako sloveča je bila božja pot pri Mariji na Trški Gori, pripoveduje že Valvasor. Zapisalje, kakoje leta 1634 poromala sem gor hroma žena iz Karlovca. Hodilaje le z berglami, saj so ji noge odpovedale. Ko pa je tukaj opravila zaobljubljeno pobožnost, je pri priči ozdravela. Vznamenje hvaležnosti je v cerkvi pustila bergle, s katerimi je prišla. Že v Valvasorjevih časih, pa tudi kasneje, se je nabralo veliko podobnih zaobljubljenih predmetov in votivnih podob.
Čeprav je Trška Gora že po imenu povezana z Novim mestom, so njene vezi trdnejše s staro prafaro Šentpeter pri Novem mestu, katere najimenitnejša podružnična cerkev je. Ob romarskih shodih se v cerkvi in okrog nje pod starodavnimi lipami in kostanji zbere ljudstvo iz vseh sosednjih župnij. Cerkev je takrat veliko premajhna, da bi sprejela vse romarje. Zato so že v času gradnje postavili v lopi ob zvoniku oltarja, da so lahko duhovniki maševali in nagovorili vse romarje.
Današnja podoba trškogorske cerkve se ni veliko spremenila od takrat, ko jo je zgradil stiški opat Jakob. Notranjščina je v celoti obokana. V prezbiteriju stoji oltar, narejen v tradiciji oltarjev iz 17. stoletja. Mariji v tronu delajo na oltarju družbo sv. Jožef, sv. Anton, sv. Benedikt, sv. Rok in sv. Valentin ter množica angelov. Stranska oltarja sta posvečena sv. Marjeti in Sveti Trojici. Cerkvi je prizidana kapelica z oltarjem sv. Izidorja. Prizidali so jo leta 1756. Pravijo, da so jo postavili po zaobljubi. V treh okoliških župnijah: prečenski, šmarješki in šentpetrski je nekoč divjala huda živinska kuga. Skoraj vsa goveja živina je poginila. V vseh treh župnijah je ostalo le še par volov in par krav. Ljudje so se zaobljubili, da bodo pozidali kapelico sv. Izidorju u čast, če bodo rešeni te hude nadloge. Ko je kuga ponehala, so izpolnili zaobljubo.
Trška Gora je najbolj značilna dolenjska božja pot. Ko doživite tu pristno romarsko ozračje, se vam zapiše v srce. Od tod gre človek lahko samo dobre volje.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Trška Gora – Cerkev Marijinega rojstva« (EŠD 2476), s statusom: spomenik lokalnega pomena. Datacija po registru: prva polovica 17. stol., 1621-1625, tretja četrtina 18. stol., 1756, prva četrtina 20. stol., 1921.
Register jo opisuje takole: »Manieristično arhitekturo s tradicionalnim prezbiterijem je 1621 dal pozidati stiški opat J. Reinprecht na mestu starejše. Na severu je prizidana kapela (1756), ob zvoniku lopi. Bogata oprema, oltarji in prižnica v tradiciji zlatih oltarjev.«
Lega: Cerkev stoji na odprtem prostoru s štirimi lipami vrh vinorodnega griča Trška gora pri Novem mestu.
V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Ždinja vas – Cerkev sv. Jakoba (približno 1,6 km); Srednje Grčevje – Cerkev sv. Jurija (približno 1,7 km); Zagrad pri Otočcu – Arheološko najdišče Stari grad (približno 1,7 km).
Cerkev oskrbuje Župnija Št. Peter – Otočec. Kot pri večini romarskih in podružničnih cerkva maše niso nujno vsako nedeljo, zato je pred obiskom dobro pogledati župnijska oznanila ali poklicati župnijo.
Največ romarjev po izročilu pride na shode: Marijini prazniki, posebej mali šmaren. Kdaj točno bodo letošnja srečanja, objavi župnija sproti, ker se praznovanja pogosto prestavijo na najbližjo nedeljo.
Kontakt in obisk
Župnija Št. Peter – Otočec
Šentpeter 4
8222 Otočec
Telefon: (07) 307 56 50
Dostop: peš, z avtom iz Mačkovca.
Glavni shodi: Marijini prazniki, posebej mali šmaren.
Kontaktni podatki so iz izvirnega zapisa; pred obiskom jih preverite pri župniji.
