V Prekmurju izberemo izstopajoč cilj za potep mnogo teže kot v Alpah ali na Krasu. Marsikdo se morda prav za to ne odloči za izlet med prijazne griče skrajnega severovzhodnega dela Slovenije. Velika napaka! Če se v Prekmurju osredotočimo na posameznosti, bomo gotovo zgrešili celotno sliko _ na račun enega drevesa izgubili gozd. Širine Prekmurja ne moremo stlačiti v nekaj posebnosti; ta razsežnost se zrcali tudi v gostoljubnosti in odprtosti domačinov. Zato zahteva obisk tega dela domovine tudi širino obiskovalca; ne smemo torej iskati zgolj posameznega cilja v Prekmurju, kajti cilj je Prekmurje v celoti!
V pomoč tistim, ki se počutijo nelagodno, če jih čaka negotovost, si za spodbudo vendarle izberimo cilj – rotundo v Selu. A če hočete spoznati delček utripa Prekmurja, morate imeti na poti do skromne romanske cerkvice odprte oči.
Potopili se boste namreč v vse splošno znane značilnosti, pa tudi množico podrobnosti, ki čakajo na vaše odkritje. Naše predstave o Prekmurju so močno povezane z lončarstvom, saj sta znanje in spretnost oblikovanja ter žganja gline še vedno živa, čeprav je vedno manj tistih, ki še znajo na lončarskem kolovratu izoblikovati izdelek. Znanje, ki je generacijam omogočalo preživetje, se danes ne da več dobro vnovčiti. Kovinsko in plastično posodje je namreč močno izpodrinilo lončeno, peščica lončarjev se lahko preživlja predvsem z izdelavo spominkov. Lončarski izdelki na lesenem stropu Plečnikove cerkve v Bogojini pričajo o razkošju oblik in vzorcev, ki jih je zmogla lončarska umetnost Prekmurja.
Obisk pri lončarju je veliko doživetje, ko pred očmi nastaja iz brezoblične kepe skladen izdelek. Za lahkotnostjo lončarjevih potez ob vrtečem se vretenu se skriva podedovana in z delom izpiljena spretnost. In če se mu posoda ne uresniči tako, kot si jo je zamislil, le pregnete glino in začne znova. Te samoumevne poteze vodi stvariteljski duh, zato je prerok Jeremija uporabil ravno primer lončarja, da bi ponazoril ravnanje Boga: "Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, Izraelova hiša!" (Jer 18, 6b).
Gnetenje gline, kar je pogoj, da se oblikovanje lahko sploh začne, ponazarja tudi burno zgodovino tega koščka Slovenije. Menjavanje gospodarjev, navadno s silo, je puščalo sledove, po drugi strani pa pregnetlo prebivalstvo, tudi po verski plati. Prekmurje je med vsemi slovenskimi pokrajinami glede tega najbolj pestro, saj se prepletajo katoličani, evangeličani in binkoštniki. Zato tukaj ekumenizem ni le beseda, o kateri se razpravlja teoretično, je srž življenja z vsemi problemi, ki jih te razlike prinašajo. Rešitve so v strpnosti, ko so bolj poudarjene skupne značilnosti od različnosti. Kadar se strpnost prerine v ospredje, iz brezoblične gline nastane posoda. Taki posodi strpnosti sta na primer katoliški duhovnik ter pesnik Camplin in evangeličanska duhovnica Kerčmarjeva: dokazujeta, da ekumenizem ni samo beseda. A bolj kot nasprotja med kristjani, je tudi za Prekmurje nevarna duhovna brezbrižnost, ki se rojeva iz današnjega obilja.
A nimamo v Prekmurju le lončarjev, tudi kakšen Škafar se najde, ki zna prekmursko širino vtkati v Družino!
Seveda ne moremo mimo štorkelj, ki so eden od prepoznavnih likov Prekmurja. Bolj kot značilna gnezda na dimnikih in daljnovodnih stebrih, je zanimiva povezanost štorkelj in ljudi. Še vedno prevladuje ponos pri tistih, pri katerih si štorklje izberejo prebivališče. Njihova zvestoba prepričuje, ko po vseh preletenih kilometrih natančno vedo, kam se vračajo. In s seboj prinašajo upanje, gotovost, da se bomo tudi mi vrnili v izgubljeni raj, po katerem globoko v sebi hrepenimo, skrita podoba pa nam daje moči in upanja v težkih in zmedenih trenutkih.
Takšen je lahko potep po Prekmurju, ko se iz delčkov sestavlja celota. K tej celoti vsekakor sodi obisk rotunde, majhne cerkvice iz 13. stoletja z značilnim okroglim tlorisom. Posvečena je sv. Nikolaju. Tu začutimo šum stoletij in nadih večnosti. Naši predniki so znali najti to mesto s sposobnostmi, ki jih danes večinoma nimamo več. Nato je bil tukaj stoletja kraj molitve. Ali je potem res nenavadno, da se smo rotundo poimenovali popek Prekmurja?
Dostop do rotunde v Selu:
Iz Murske Sobote skozi Martjance do Fokovcev in Sela. Po slemenski cesti se spustimo do konca vasi na vzhodu, kjer nas oznake popeljejo do rotunde.