Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Ane
Med najbolj znane in največkrat predstavljene podobe, ki pričarajo idiličnost slovenske alpske pokrajine, sodi slika romarske cerkve sv. Ane v Tunjicah. Baročno razigrana stavba vrh enega najvišjih gričev pod sivomodro kuliso Kamniških planin in neba nad njimi se zdi vzeta iz pravljice.
Cerkev sv. Ane se vidi že od daleč, ko se z gorenjskih ravnin oziramo proti Kamniškim planinam. Vpeta v zelenje gozdov in travnikov, se sveti kakor plamen in vabi k sebi. Cesta, ki pelje k njej, gre najprej skozi starodavni Kamnik, nato pa med tunjiškimi domovi, dokler ne zavije proti gozdičku za vasjo. Cerkvi se približamo po ozki makadamski poti pod pokopališčem. Na koncu poti nas pozdravi razčlenjeno pročelje z dvema zvonikoma in veliko kupolo.
Prvotna cerkev je v Tunjicah stala že v zgodnjem srednjem veku. Vas pod njo se omenja v listinah leta 1397. Sodeč po starih najdbah, pa je bil grič poseljen že v davnini. Sredi preteklega stoletja (1842) so v bližini cerkve našli rimske zlatnike iz 5. stoletja. Prva cerkev je bila zidana v gotskem slogu na istem mestu kot sedanja. Sodila je pod župnijo sv. Petra v Komendi. Šele leta 1778 je pri njej ustanovljena lokalija in kasneje (1875) samostojna župnija. Povezanost s komendo malteškega viteškega reda pri cerkvi sv. Petra je bila za tunjiško cerkev in ljudi, ki so zbirali v njej, izrednega pomena.
Sredi 18. stoletja je v Komendi župnikoval znameniti Peter Pavel Glavar, goreč dušni pastir, kulturni delavec, učitelj in dobrotnik slovenskega Ijudstva. Bilje velik častilec sv. Ane, zavetnice njegove nezakonske matere. Z gradnjo tunjiške cerkve je hotel postaviti spomenik njej. Leta 1762 je dal prvotno cerkev podreti. Bila je premajhna zaradi velikega števila romarjev. Kakšna je bila ta cerkev, se vidi na bakrorezni podobici, ki nazorno kaže Komendo in vse važnejše okoliške cerkve in gradove. V štirih letih je nastala lepotica, kakršno občudujemo še dandanes. Pravijo, da je Glavar hotel, naj bo cerkev zgrajena po vzoru cerkve sv. Neže v Rimu. Po sodbi poznavalcev pa se je neznani arhitekt zgledoval tudi po cerkvi sv. Petra na Dunaju.
V beneficiatskem arhivu v Komendi je ohranjen zapis listine, ki so jo vzidali v temeljni kamen cerkve ob njegovi blagoslovitvi leta 1762: “V večjo čast božjo in slavo sv. Ane, čudodelnice v Tunjicah, je blagoslovil vogelni kamen novograjene cerkve in vložil vanj relikvije svetih mučencev Jukundina in Kolumbana, prinešenih iz rimskih katakomb sv. Ciriaka, prevzvišeni in preučeni gospod magister Peter Pavel Glavar, apostolski protonotar in župnik komende sv. Petra, malteškega reda, ko je izpolnil 41. leto, 2. maja na tretjo povelikonočno nedeljo 1762.”
Velik delež sredstev za gradnjo je prispeval Glavar sam. Poleg domačinov so pomagali zidati tudi pruski ujetniki, ki so bili zaradi avstrijsko-pruske vojne nastanjeni takrat v Kamniku. Leta 1766, prav v letu, ko je Glavar moral Komendo zapustiti, je bila cerkev v Tunjicah končana.
V notranjščini cerkve je pet oltarjev. Glavni oltar je bil sezidan in marmoriran leta 1782 v poznobaročnem slogu. V tronu je lesen kip sv. Ane, ki drži na levici Jezusa, z desnico pa Marijo. Nad tronom je latinski napis, ki pravi: O, pozdravIjena Kristusova babica, poslušaj prošnje tega Ijudstva in vedno pomagaj. V skrinjici pod glavnim oltarjem so shranjene relikvije mučenke Peregrine, ki so jih prinesli v Ljubljano leta 1660 iz katakomb sv. Priscile v Rimu. Po posredovanju komendskega beneficiata Tomelja so jih 1796 prenesli v Tunjice. Tudi štirje stranski oltarji imajo še značilnosti baročne dobe, čeprav bi ob bogati arhitekturi pričakovali veliko več. S freskami jim je narisal oltarne nastavke slikar Potočnik leta 1775.
K tunjiški sv. Ani romanja še niso zamrla. Ta spomenik sinovske ljubezni in materinstva je vredno obiskati v vsakem času.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Tunjice
Tunjice 9
1241 Kamnik
Telefon: (01) 839 24 01
Dostop: z avtom do cerkve.
Glavna shoda: bela nedelja (prva po veliki noči), nedelja po godu sv. Ane (26. julija).
[wpgmza id=”5″ marker=”183″ zoom=”11″]