Vsebina:
Podružnična cerkev svetih Primoža in Felicijana na Planini
Na strmi prisojni legi pod Veliko planino, visoko nad dolino črne, sredi gozdov, senožeti in pašnikov se svetita kakor golobici, ki sta se ustavili, da bi si oddahnili sredi tega gorskega sveta, starodavni cerkvi sv. Primoža in Felicijana ter sv. Petra.
Stara pot k Sv. Primožu, kakor skrajšano pravijo domačini, se odcepi prav blizu Stahovice. Vzpenja se skozi Spodnje in Zgornje Praprotno do Turškega znamenja in plazu naprej k cerkvama, katerih zvonika nas že kmalu pozdravita iz gozdnega zelenja in vabita k sebi. To je stara romarska pot, ki od Sv. Primoža vodi naprej na Veliko planino.
Zgodovina svetišč pri Sv. Primožu je zelo dolga. Prva cerkev je stala na istem kraju gotovo že v 12. stoletju. Ostanki romanske cerkve z oknom so še danes vidni na severni strani cerkve sv. Primoža in Felicijana. Najstarejša listina, ki je tudi prva priča romanj, je iz leta 1396. Papež Bonifacij IX. je 9.julija tega leta naklonil vsem obiskovalcem in darovalcem cerkve odpustke. Že takrat so tu hranili svetinje rimskih mučencev iz dobe cesarja Dioklecijana – svetih Primoža in Felicijana. Ko so v slovenske dežele začeli vdirati Turki, so kamniški meščani shranili relikvije teh dveh mučencev na varno v svoje utrjeno mesto (okrog leta 1471). Bile so v cerkvi sv. Jakoba, kamor so kasneje prišli frančiškani. Iz teh časov je ohranjena pripoved, kako so Turki hoteli k cerkvi sv. Primoža, obdani s taborskim obzidjem, kamor so se zatekli številni prebivalci. Tam, kjer danes stoji prvo, lepo baročno znamenje s kipom Žalostne Matere božje, se je usul plaz injih odnesel s konji vred v dolino.
Leta 1597 se je tedanji kamniški župnik obrnil na patriarha v Ogleju in ga prosil, naj dovoli, da se svetinje zopet preneso v cerkev sv. Primoža in Felicijana. V pismu navaja, da svetinje v kamniški cerkvi sv. Jakoba obišče le malo ljudi, gori na hribu pa je lepa, s slikami okrašena cerkev, tako lepa kakor komaj katera na Kranjskem. V njej je še grob teh dveh mučencev. Pri cerkvi so veliki shodi. V prejšnjih časih so bili še večji, ko pa so ljudje zvedeli, da tu ni več svetinj, jih vse manj prihaja sem in bati se je, da bo božja pot opešala. Vsa stvar se je zavlekla do leta 1628. Šele takrat je patriarhov poslanec razsodil, naj del svetinj ostane v frančiškanski cerkvi v Kamniku, drugi del pa naj se v slovesni procesiji nese na goro in položi na staro mesto.
Omemba kamniškega župnika leta 1597 o lepoti cerkve je upravičena. To je ena izmed tistih slovenskih podeželskih ‘katedral’, na katere smo upravičeno ponosni. Najprej je tu lepa gotska arhitektura, dvodelna ladja, kasneje prizidan prezbiterij, zgodnjebaročna oltarna oprema, predvsem pa biser gotskega slikarstva ? čudovite freske, ki po mnenju dr. Emilijana Cevca “ne spadajo ne le med vrhunske spomenike naše renesanse, ampak naše starejše umetnosti sploh” in jih imajo za “pravo visoko pesem našega stenskega slikarstva”. Avtor fresk se je podpisal s črkama VF in letnico 1504. Romar seveda ne sme pozabiti na grob obeh mučencev, katerih relikvije so položene pod oltarjem v lepem kamnitem gotskem ciboriju pri koru. Pri strani je posebna odprtina, kjer se romar lahko z roko dotakne krste z njunimi relikvijami. Obiskati pa je treba tudi zgornjo cerkev sv. Petra, ki ima enega najlepših poslikanih lesenih stropov pri nas, in pa seveda pol zidano mežnarijo s staro črno kuhinjo in še veliko drugih spominov iz starih časov…
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Črna pri Kamniku – Cerkev sv. Primoža in Felicijana« (EŠD 78), s statusom: registrirana dediščina. Datacija po registru: visoki srednji vek, zadnja četrtina 14. stol., 1396, druga polovica 15. stol., prva četrtina 16. stol., 1507, druga četrtina 18. stol., 1742.
Register jo opisuje takole: »Na robu ambienta stoji dvoladijska, večkrat prezidana gotska cerkev z relikvijami Primoža in Felicijana. Na vzdolžnih stenah so poznogotske freske s Pohodom sv. Treh kraljev in Marijino zgodbo (1504).«
Lega: Severno nad dolino in naseljem Črna pri Kamniku na pobočjih Male planine, na spodnjem, južnem robu romarskega središča, ob samostojno stoječem zvoniku in mežnariji.
Za cerkev skrbi Župnija Kamnik. Kot pri večini romarskih in podružničnih cerkva maše niso nujno vsako nedeljo, zato je pred obiskom dobro pogledati župnijska oznanila ali poklicati župnijo. Oznanila so objavljena na spletni strani župnije.
Največ romarjev po izročilu pride na shode: 3., 4., 5. postna nedelja, 3. velikonočna nedelja, nedelja po godu svetih Primoža in Felicijana (9.junija). Kdaj točno bodo letošnja srečanja, objavi župnija sproti, ker se praznovanja pogosto prestavijo na najbližjo nedeljo.
Kontakt in obisk
Župnija Kamnik
Raspov prehod 2
1241 Kamnik
Telefon: (01) 831 92 90 Upravljajo: Frančiškanski samostan Kamnik Frančiškanski trg 2 1241 Kamnik
E-pošta: zu.kamnik@rkc.si
Splet: zupnija-kamnik.rkc.si
Svete maše: urnik in sprotna oznanila objavlja župnija na svoji spletni strani.
Dostop: z avtom do Zgomjega Praprotna, nato peš, lahko peš že od Županjih njiv.
Glavni shodi: 3., 4., 5. postna nedelja, 3. velikonočna nedelja, nedelja po godu svetih Primoža in Felicijana (9.junija).
Podatki preverjeni: november 2026; vir: https://zupnija-kamnik.rkc.si/.
