Vsebina:
Podružnična cerkev Loretske Matere božje
Zadnje naselje na dnu gornje Selške doline, kjer še pogosto odkrijete na hišah značilne skrilaste strehe, ima zveneče slovensko ime: Zali Log. Tu, na pobočju nad selško Soro, so si prebivalci postavili svoje trdno zidane hiše. Mimo njih vodi stara cesta iz Železnikov proti Sorici in naprej v Bohinj, ali na Podbrdo in v Tolmin. Prvotni prebivalci so se naselili v Grobljah, 1050 metrov visoko med Prtovčem in Ravnami, pred 500 leti pa so si izbrali nižje ležeče obrežje ob Sori in dali svojemu novemu naselju ime Zali Log. Kdor se skozi vedno ožje soteske Sore pripelje do sem, bo ob zeleni ravnici, obdelanih poljih in gozdovih, ki se kar naenkrat pokažejo za strmimi bregovi, pritrdil, da je to pravo ime za kraj. Pravijo pa, da ime ne izvira od pridevnika zali, ampak zli. Najbrž je bilo včasih tu huje, kot je zdaj. Zaradi lepote danes zasluži, da ga kličemo Zali, lepi Log. Tik preden pa pridete v Zali Log, se na strmi skali, ki se dviga nad cesto, narejeno v Napoleonovih časih, skriva še eno svetišče: to je cerkev Matere božje v Suši.
Kakor stražar, dobro skrit v zelenju gozda, je ta Marijina cerkvica za zalološko faro. Nihče ne bi smel mimo nje, ne da bi jo obiskal. A kaj, ko je ne vidi človeško oko, dokler se ji dodobra ne približa, ali pa ga nanjo ne opozori kdo drug! Na cerkev nas opozori znamenje svetih Treh kraljev, ki stoji ob cesti na kraju, kjer so Francozi davnega 1809. leta streljali domačina, a je bil čudežno rešen in je zato pozidal kapelico, Loretski Mariji v Suši pa je daroval votivno sliko, kjer je dogodek upodobljen. Izročilo pravi, da je na kraju današnje cerkvice stala kapelica že veliko pred tem, ko je bila pozidana farna cerkev v Zalem Logu (sedanja iz 1734 je imela že gotsko prednico). Zapisano je, da je imel najstarejši zvon (ki ga danes ni več) sedanje suške cerkve letnico 1680, vendar o nastanku prve kapelice, kamor bi sodil zvon, ni podatkov. Bolj pa razumemo zgodovino tega božjepotnega kraja, če se spomnimo, da je takrat, ko še ni bilo sedanje ceste, vodila pot za tovorjenje na Tolminsko in v Bohinj prav mimo tedanje kapele in sedanje cerkvice v Suši. Izročilo pravi, da so se mimoidoči radi ustavljali pri kapelici in se priporočali Mariji. Pustili so tudi darove in teh je bilo menda toliko, da so z njimi veliko pripomogli tudi pri zidanju sedanje župnijske cerkve. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo na leto opravljenih pri tej cerkvi tudi do 2000 maš …
Pobožno izročilo pravi, da je nastanek kapelice povezan s čudežnim dogodkom. Zaliložan Kobljar imel je na tem kraju senožet, kamor je rad zahajal in veliko postoril, da bi bila čim bolj rodovitna. Ko je nekoč kopal zemljo, je odkopal podobo Loretske Marije. Odneseljoje domov, a se je naslednjič zopet znašla v njegovi senožeti. V tem je videl posebno božje znamenje in s pomočjo drugih, ki jim je razodel dogodek in pokazal podobo, pozidal kapelico. Najdeno podobo so še v prejšnjem stoletju pokazali romarjem. Danes pa je izgubljena.
Zidava cerkve ni bila preprosta, saj je bilo treba ves gradbeni material znositi na gradbišče z druge strani strme senožeti. Leta 1873 so najprej napravili apnenico, čez dve leti so pripravili pesek in kamenje, pred binkoštmi naslednje leto (1876) pa so začeli zidati. Novo cerkev so še istega leta blagoslovili, naslednje leto, 14. oktobra 1877, pa jo je posvetil ljubljanski knezoškof Janez Krizostom Pogačar. Tudi oprema je iz tistega časa: oltarje je naredil podobar Janez Gosar, kipe pa v glavnem z zelo lepo Loretsko Marijo Franc Zajc. Oltarno sliko Loretske Marije je naslikal Janez Wolf. Vsa cerkev je enotno urejena in opremljena v duhu prejšnjega stoletja in domačinom posebej ljuba.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Zali Log
Zali Log 23
4228 Železniki
Telefon: (04) 514 77 97
V upravi iz Železnikov:
Župnijski urad
Trnje 23
4228 Železniki
Dostop: z avtom ali avtobusom do kapelice Treh kraljev, nato peš.
Glavni shodi: bela nedelja, god Loretske Matere božje (2. julija), rožnovenska nedelja.