Vsebina:
Župnijska cerkev Karmelske Matere božje
Za karmeličanski red velja pravilo: Karmel je ves marijanski. Znamenje te pripadnosti Mariji je poseben del redovnega oblačila, ki ga imenujemo škapulir. Ko so nastale tudi laiške karmeličanske bratovščine (že v 14. stoletju), so škapulir (kot ga poznamo sedaj: dve tablici na dveh vrvicah) začeli nositi tudi laiki. Te bratovščine so bile zelo razširjene povsod po svetu vse do drugega vatikanskega cerkvenega zbora.
Na Slovenskem je bila posebno sloveča in znana bratovščina Karmelske Matere božje na Češnjicah nad Blagovico. Češnjiška župnijska cerkev je posvečena Karmelski Materi božji, zato so tudi hribu, ki se na prisojni legi pod Rakitovcem (899 m) dviga smelo proti nebu, imenovali Karmelska gora. Češnjice so ena malih slovenskih vasic, ki prijetno presenetijo vsakega obiskovalca. Na grebenu med črnim grabnom, kjer drvijo danes reke tovornjakov in osebnih vozil prek Trojan z evropskega vzhoda na zahod in obratno, ter Tuhinjsko dolino so posejane številne hiše, vasi in zaselki, ki spadajo v to župnijo. Že ob pogledu na skrbno obdelana strma pobočja bo vsakdo vedel, da življenje tu ni lahko. Mnogi se še danes od tod izseljujejo, drugi pa vztrajajo in dajejo življenje sicer rajsko lepi naravi. Kot krona vsem tem krajem je češnjiška cerkev Karmelske Marije.
Prva cerkev na tem kraju se omenja že leta 1471. Bila je obdana z močnim obzidjem, da so se k njej pred Turki zatekli naši ljudje. Tod mimo je vodila znana srednjeveška pot na Štajersko in tudi Turki so drveli po njej, ko so plenili po Sloveniji. Danes tega vrveža ni, sem gor pa z blagovške smeri še vedno pelje slabo označena cesta. Le malo pod vrhom pridemo na tisto, ki se iz Tuhinjske doline (prav iz Šmartnega) pne k cerkvi. Ob lepem vremenu je od cerkve lep razgled: kot na dlani se vidi ljubljanski grad, velik del ljubljanske kotline in osrednjega hribovja naše domovine. Marsikakšna cerkev (Limbarska gora…) in vasica je od tod videti lepša kakor v resnici.
Za verne pa je tu še nekaj več. V sedanji farni cerkvi, ki je bila zgrajena sredi 18. stoletja in posvečena 20. julija 1755, kraljuje Karmelska Marija z Jezusom v naročju. Ta lepi kip v baročnem okolju oltarjev posebej zaživi. Vsa oprema v cerkvi še spominja na barok. Posebno pozornost bosta pritegnila stranska oltarja v ladijskih nišah, ki sta posvečena sv. Florijanu in sv. Družini. Krasijo ju slike mojstra Layerja. Štirje oltarji, nekoč jih je bilo s tistim v današnji spovedni kapeli celo pet, govorijo o božjepotni preteklosti kraja. O tem je zapisano: “Pobožno Ijudstvo spodbujeno po gorečih dušnih pastirjih je trumoma romalo na Češnjice. Sosednji duhovniki so vsak mesec na mlado nedeljo, prvo po mlaju, pripeljali svoje farane v procesiji na Češnjice.” Takim romarjem je češenjski župnik blagoslavljal križe, svetinjice, rožne vence.
Po drugi svetovni vojni je bila bratovščina zatrta, zato pa so na željo škofa Antona Vovka zaživele pobožnosti, ko drugje niso smele. Velikanske procesije ljudi so se zgrinjale okrog Marije.
Dandanes je to le spomin, še vedno pa se zberejo mladi in stari, domačini in okoličani na nedeljo po prazniku Karmelske Matere božje in počastijo svojo zavetnico. To je osrednji romarski shod. Sredi julijske vročine se jim pridružite tudi vi, saj vrh gore zmeraj pihlja hladen vetrič.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Češnjice
Češnjice 8
1223 Blagovica
Dostop: z avtom do cerkve.
Glavni shod: nedelja po godu Karmelske Matere božje (16.julij).
[wpgmza id=”5″ marker=”210″ zoom=”11″]