

Zgodovino Lipice zaznamujejo številni burni dogodki. V obdobjih razvoja so dograjevali nove stavbe, povečevali število konj in dokupovali bližnja posestva. Krizna obdobja pa so prišla predvsem z Napoleonovimi vojnami ter I. in II. svetovno vojno. Kobilarni so prizadejale veliko škode. Z letom 1947 je Lipica pripadla Jugoslaviji, ki ji je v »zlatih« 70. in 80. letih povrnila svetovno slavo in razvila živahno turistično dejavnost. Nov začetek je pomenila osamosvojitev Slovenije leta 1991, posebno prelomnico pa leto 1996, ko je bil sprejet Zakon o Kobilarni Lipica. Na njegovi osnovi je danes celotno območje Kobilarne Lipica s kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicanske pasme ter stavbno in umetnostno dediščino zakonsko zavarovano kot kulturni spomenik državnega pomena za Republiko Slovenijo.
Kobilarna Lipica v skladu z zakonom:
– izvaja rejo, vzrejo, razmnoževanje, selekcijo in šolanje konj
– vodi izvorne rodovniške knjige lipicancev
– sodeluje in svetuje pri reji in vzreji lipicancev Združenja rejcev lipicancev Slovenije
– skrbi za varovanje kulturne dediščine in upravlja z nepremičnim in premičnim premoženjem na območju kulturnega spomenika
– prireja kulturne in konjerejsko – konjeniške prireditve v Kobilarni Lipica
– sodeluje na protokolarnih prireditvah Republike Slovenije.
Plemensko jedro črede konj lipicancev z zaščitenim plemenskim in kobilarniškim žigom sestavljajo:
– šest originalnih linij žrebcev (najmanj po štirje plemenski žrebci iz vsake linije, to je najmanj 24 plemenskih žrebcev)
– šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po tri plemenske kobile iz vsakega rodu, to je najmanj 48 plemenskih kobil)
naraščaj do 4. leta starosti, ki je primeren za nadaljnjo vzrejo.