Kobilarna Lipica je eden najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov Slovenije, ki nudi dom skoraj 400 lipicancem. Z več kot 400-letno tradicijo je najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj na svetu. Ustanovljena je bila leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II. kupil posest z enim samim namenom – vzrejo konj, ter predstavlja še danes edinstveno okolje, kjer so prostorska ureditev, stavbno jedro in kulturna krajina že od nekdaj podrejeni izvorni dejavnosti vrhunske reje.
Lipica je izvorna kobilarna ene najstarejših pasem konj – lipicanca. Že kraški konj je slovel po moči, gibčnosti, vztrajnosti in dolgi življenjski dobi. Po ustanovitvi kobilarne so ga plemenitili s križanjem s španskimi, italijanskimi in arabskimi konji. Dvesto let kasneje se je oblikovala pasma lipicanec. Njegova lepota, moč in pogum izžarevajo stoletja življenja v kamnitem, razgibanem kraškem okolju, bojevanja z burjo in pomanjkanjem tekoče vode, načrtne vzreje in selekcije ter močne povezanosti z okoljem. Lipica je lokacija, ki zagotavlja optimalne pogoje za vrhunsko rejo lipicanca. Razvila je tudi svojo lastno klasično šolo jahanja z osupljivimi elementi v zraku in na tleh, s katero se uspešno predstavlja širom po svetu.
Zgodovino Lipice zaznamujejo številni burni dogodki. V obdobjih razvoja so dograjevali nove stavbe, povečevali število konj in dokupovali bližnja posestva. Krizna obdobja pa so prišla predvsem z Napoleonovimi vojnami ter I. in II. svetovno vojno. Kobilarni so prizadejale veliko škode. Z letom 1947 je Lipica pripadla Jugoslaviji, ki ji je v »zlatih« 70. in 80. letih povrnila svetovno slavo in razvila živahno turistično dejavnost. Nov začetek je pomenila osamosvojitev Slovenije leta 1991, posebno prelomnico pa leto 1996, ko je bil sprejet Zakon o Kobilarni Lipica. Na njegovi osnovi je danes celotno območje Kobilarne Lipica s kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicanske pasme ter stavbno in umetnostno dediščino zakonsko zavarovano kot kulturni spomenik državnega pomena za Republiko Slovenijo.
Kobilarna Lipica v skladu z zakonom:
– izvaja rejo, vzrejo, razmnoževanje, selekcijo in šolanje konj
– vodi izvorne rodovniške knjige lipicancev
– sodeluje in svetuje pri reji in vzreji lipicancev Združenja rejcev lipicancev Slovenije
– skrbi za varovanje kulturne dediščine in upravlja z nepremičnim in premičnim premoženjem na območju kulturnega spomenika
– prireja kulturne in konjerejsko – konjeniške prireditve v Kobilarni Lipica
– sodeluje na protokolarnih prireditvah Republike Slovenije.
Plemensko jedro črede konj lipicancev z zaščitenim plemenskim in kobilarniškim žigom sestavljajo:
– šest originalnih linij žrebcev (najmanj po štirje plemenski žrebci iz vsake linije, to je najmanj 24 plemenskih žrebcev)
– šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po tri plemenske kobile iz vsakega rodu, to je najmanj 48 plemenskih kobil)
naraščaj do 4. leta starosti, ki je primeren za nadaljnjo vzrejo.