Vsebina:
Župnijska cerkev Marije Zvezde
Že pred tremi leti so se na Metuljskem griču – to je kraj v štajersko-kranjskih gorah, nekako pol nemške milje oddaljen od Gornjega Grada v moji Ijubljanski škofiji – raznim Ijudem prikazovala različna čudežna znamenja in po božjih opominih se jim je naposled očitno razodelo, naj se na omenjenem Metuljskem griču postavi in posveti cerkev na čast blaženi Devici Mariji… Tako je ljubljanski škof Peter Seebach pisal papežu Piju IV. leta 1560 in ga zaprosil za dovoljenje, da bi se na mestu prikazovanj, kjer so ljudje že sami postavili kapelico, smela zgraditi cerkev Mariji v čast.
Nastanek božje poti pri Novi Štifti sodi v čase, ko so slovenskega človeka bičali turški vpadi, med gospodo po gradovih in v mestih se je širila kriva vera, ljudje pa so se zato še raje oklenili Marije. Ni čudno, da so zaživele stare božje poti in nastajale nove, mnoge prav v najlepših krajih naše domovine. Tudi Nova Štifta je ena tistih. Leži v zadnjem delu Zadrečke doline nad Gornjim Gradom, tam, kjer se cesta začenja dvigati v pobočje Črnivca, da se potem spusti na kranjsko stran proti Kamniku. Kdor se s ceste ozre proti dolini, bo najprej zagledal značilna zvonika z baročnima strehama, ki sta zaradi gozdnega zelenja še bolj vidna.
Na mestu sedanje cerkve se je, kakor pravi še danes živo Ijudsko izročilo, mutasti Bevčkovi deklici, kije tam pasla ovce, prikazala Marija. Deklič je pritekel domov in povedal, da jo je Marija prosila za ovčko. Nenavadnih znamenj pa še ni bilo konec. Kot pravi Ijudska pesem, so Tomanovi hlapci, ko so šli k živini, zagledali v gozdu, na istem mestu, plamene. Zaradi luči, plamenov, ki so jih pogosto Ijudje videvali, in ozdravljenj, ki so se začela goditi, so se Ijudje obrnili na škofa Seebacha, naj jim douoli postaviti cerkev. Škof si je prišel ogledat kraj. Tam je tudi sam ozdravel (imel je take otekline na nogah in bolečine, da so ga morali hlapci naložiti na konja), kar je bilo zanj posebno božje znamenje. Ko je na konju prijezdil, da bi videl, kje so goreli plamenčki, je konj tako globoko zakopal v zemljo, da je moral razjahati. To je bila, kakor je zapisal papežu, zanj nova potrditev.
Prva cerkev je bila razdeljena na tri ladje z rezljanim ravnim stropom. Po mnenju umetnostnih zgodovinarjev stavba ni bila več izrazito gotska, ampak bolj renesančna. Romarji so sem prihajali iz vse Štajerske, Kranjske, Koroške in celo Hrvaške. Sprva so jih oskrbovali duhovniki iz Gornjega Grada. Tu je imel ljubljanski škof svojo rezidenco in je večkrat sam romal sem. Posebej znan romar in pridigar pri Mariji Zvezdi v Novi Štifti je bil škof Tomaž Hren. Nekatera romanja in pobožnosti je opisal v svojem dnevniku. Leta 1772 so to gornjegrajsko podružnico povzdignili v župnijo.
Najbolj žalosten dogodek v zgodovini Nove Štifte se je pripetil leta 1850. Ko so na župnijskem vrtu ob cerkvi zažigali trebljenje, je veter zanesel iskro na skodlasto streho cerkve in ta renesančna lepotica je pogorela. Pod vodstvom župnika Gašperja Dornika in zidarskega mojstra Matevža Medveda so v treh letih postavili na istem mestu novo. 13. avgusta 1854 jo je posvetil škof Anton Martin Slomšek, saj je župnija ta čas že spadala pod mariborsko škofijo.
Današnja podoba cerkve je privlačna, saj njena belina sredi narave sveti kakor tisti plamenčki, o katerih so pripovedovali ljudje na začetku božje poti. Vsa svetla je tudi njena notranjščina, okrašena s slikarijami Tomaža in Janeza Fantonija. V glavnem oltarju je slika Marije Zvezde, delo ljubljanskega slikarja Kiinla. Okrog nje so štirje baročni kipi, spomin na prejšnjo božjepotno cerkev. Posebna znamenitost je oblečen Marijin kip z Jezusom, ki je iz 16. stoletja, ko je nastala božja pot.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Nova Štifta pri Gornjem Gradu – Cerkev sv. Marije Zvezde« (EŠD 3205), s statusom: spomenik lokalnega pomena. Datacija po registru: tretja četrtina 19. stol., 1854.
Register jo opisuje takole: »Veliko romarsko cerkev sestavljajo pravokotna ladja s po tremi plitvimi kapelami, prezbiterij z dvema zakristijama ter dva zvonika na zahodni strani. Čas nastanka 1854, oprema je večinoma iz 19. stol..«
Lega: Cerkev stoji v zaselku Nova Štifta.
V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Šmiklavž pri Gornjem Gradu – Cerkev sv. Nikolaja (približno 1,0 km); Šmiklavž pri Gornjem Gradu – Mlin na domačiji Šmiklavž 17 (približno 1,4 km); Dol pri Gornjem Gradu – Cerkev Marijinega darovanja (približno 1,7 km).
Za cerkev skrbi Župnija Nova Štifta, upravlja pa jo župnik iz župnije Gornjega Gradu. Urnik maš se pri takih cerkvah spreminja s cerkvenim letom in letnim časom, zato se pred obiskom splača preveriti oznanila ali poklicati župnijo. Oznanila so objavljena na spletni strani župnije.
Romarji tradicionalno prihajajo zlasti ob teh priložnostih: veliki in mali šmaren, binkošti (šoferji), prva nedelja v avgustu (zakonski jubilanti). Ker se datumi praznovanj vsako leto nekoliko premikajo, je točen spored objavljen v oznanilih župnije.
Kontakt in obisk
Župnija Nova Štifta
Tirosek 51
3342 Gornji grad
Telefon: (03) 839 46 36
Splet: novastifta.si
Svete maše: urnik in sprotna oznanila objavlja župnija na svoji spletni strani.
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shodi: veliki in mali šmaren, binkošti (šoferji), prva nedelja v avgustu (zakonski jubilanti).
Podatki preverjeni: november 2026; vir: skofija-celje.si/skofija/zupnije/.
