Vsebina:
Hrib Sitarjevec, Litija
Nad mestom Litija, v osrčju Slovenije, se dviga hrib Sitarjevec. S svojimi 448 metri ponuja lahek vzpon za vse generacije, na vrhu pa izjemen razgled na mesto Litija in njeno okolico. Na prvi pogled le bogato porasli hrib v objemu narave pa pravo bogastvo skriva v svoji notranjosti. Hrib Sitarjevec nad Litijo je kot sito na gosto prepreden z 42 kilometri opuščenih rudniških rovov.
Rudnik Sitarjevec Litija, izziv za raziskovalce
Rudnik Sitarjevec je danes odprt za turistične oglede. V 100 metrov dolgem izvoznem rovu si obiskovalci lahko ogledajo del bivšega rudnika in njegovo bogastvo, več kot 60 vrst različnih rud in mineralov, ki se svetijo v vsej svoji barvitosti.
V spremstvu vodnika iz Tic Litija, lahko turisti rudnik obiščejo skozi celo leto po veljavnem ceniku in doživijo rudnik na čisto posebne način. Tako Rudnik Sitarjevec Litija ni več samo spomin na minule čase. Ohranjamo ga kot dragoceno naravno vrednoto državnega pomena in zanimivo tehnično dediščino.
V rudniku je zanimivo celo leto
Male radovedneže in raziskovalce (ter njihove starše) lahko v raziskovanje podzemnega sveta, po predhodni najavi v Tic Litija, popelje nagajivi sitarjevški škrat, poln vragolij. Na igriv in hudomušen način izvejo več o rudniku – kako izgledajo in kako težke so tukajšnje kamnine, kako se svetijo minerali, spoznamo rudarsko orodje, zanimive zgodbe rudarjev, prebivalce rudnika – netopirčke in limonitne kapnike, ki v enem letu zrastejo tudi do 5 cm.
V začetku decembra, vsako leto, v Litiji organizirajo pohod z baklami do rudnika. Med božičnimi in novoletnimi prazniki so v rudniku postavljene mineralne jaslice, na platoju pred rudnikom pa je uprizorjena božična zgodba z živimi jaslicami. Ob predhodni najavi skupine vsaj 10 oseb, v rudniku pripravijo celo čisto pravo rudarsko »sitarjevško mal’co«, ki jo pojeste kar v rudniku, kot pravi rudarji. V rovu je stalna temperatura 10°C in 100% vlaga, obiskovalci ob obisku prejmejo zaščitno čelado.
Zgodovina rudnika
Litija je eno najstarejših rudarskih mest v Sloveniji, saj vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru sega štiri tisoč let nazaj. Rudnik Sitarjevec Litija sodi izmed enega najbogatejših rudišč v Evropi. V njem so kopali svinčevo, živosrebrno, cinkovo, bakrovo, železovo in baritno rudo. Iz galenita pa so med taljenjem pridobili celo srebro.
Bogat je tudi z minerali, saj so jih v njem našli preko 60 vrst. Leta 1965 so Rudnik Sitarjevec zaprli. Ponovno so v rudnik vstopili v letu 2002 in v njem odkrili edinstvene limonitne kapnike, ki v letu dni zrastejo tudi do 5 centimetrov. Limonitne kapniške strukture se pojavljajo kot stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in špageti, ki so edinstveni v Evropi.
Rudo so talili v topilnici Litija
Za potrebe taljenja izkopane rude iz Sitarjevca so, v zadnji četrtini 19. Stoletja, na levem bregu reke Save zgradili topilnico, v kateri so topili predvsem svinčevo in živosrebrno rudo. Rudo so iz Sitarjevca v topilnico prevažali preko reke Save s tovorno žičnico in tudi z vozovi preko lesenega mostu.
V topilnici so talili rudo tudi iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Koncentrati uvoženih rud so imeli visoko vsebnost žvepla, kar je povzročalo pomore čebel in zastrupljanje okolja ter druge ekološke težave. Proizvodnjo topilnice so začeli ustavljati po letu 1924, saj se je v tistem času cena svinca močno znižala. Eden od razlogov za ustavitev pa je bil tudi naravovarstveni, saj so takratni lastniki topilnice izgubili »čebelarsko pravdo«.
Srebrnik »LITIJSKI TOLAR«
V litijski topilnici so leta 1886 prvič pridobili srebro iz svinčeve rude. V takratno glavno kovnico na Dunaju so poslali 3,7 kg srebra, iz katerega so izdelali spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Kot spominek si lahko srebrnik v obliki magneta kupite v recepciji rudnika ali v TIC Litija. Original lahko vidite na razstavi o rudniku Sitarjevec v Mestnem muzeju Litija.
V Mestnem muzeju Litija je stalna razstava posvečena Rudniku Sitarjevec Litija
V Mestnem muzeju Litija, v središču mesta, se lahko obiskovalci seznanijo z Litijo in njeno lego na okljuku reke Save. Litija je bila dolga stoletja pomemben brodarski in pristaniški kraj. Njeni prebivalci so bili tesno povezani z reko Savo, kot čolnarji, vrvarji ali pa so imeli v lasti ladjedelnice. Po prihodu železnice, v sredini 19. Stoletja, je Litija postala pomembno upravno in gospodarsko središče. Ob reki Savi so zgradili Predilnico Litija, ki še danes deluje, in Topilnico. V njej so topili rudo iz rudnika Sitarjevec, ki se je nahajal nad mestom.
Zaradi velikega števila delovnih mest, se je Litija začela širiti in razvijati. Takrat so jo poimenovali tudi Zasavska metropola. Velik pomen je imela tudi kot narodnozavedni trg, z bogatim kulturnim dogajanjem, kjer so se prebivalci združevali v različna društva. V ospredju so bila predvsem glasbena, ki še danes delujejo. Stavba, v kateri danes domuje muzej, je bila zgrajeno sodišče z zapori. Rekonstrukcija celice v kleti je še posebej zanimiva za vse obiskovalce.
V Litijo vodi več poti
Litija se nahaja v osrednji Sloveniji in je dostopna po cestah iz Ljubljane, Zasavja in Dolenjske. Danes se Litijani in obiskovalci v in iz Litije vozijo z vlakom. Litija ima zelo pogoste železniške povezave tako z Ljubljano, kot tudi z Zidanim mostom (https://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/vozni-redi). Iz Ljubljane se v Litijo lahko podate tudi po manj prometni cest na desnem bregu reke Save. Vozili se boste v hladu obrečnega zelenja.
Točke zanimanja v okolici
Verjamemo, da vas bo Litija navdušila in si jo boste želeli ogledati še podrobneje. Obiščite še Pustolovski park GEOSS, Geometrično središče Slovenije – GEOSS ali Oglarsko deželo na Dolah pri Litiji.